žogice in kravate

Kaj lahko naredimo iz tistih majhnih koščkov polomljenih voščenk? Nove voščenke! Če se vam zdi, da se malo ponavljam, imate prav ... Skoraj. O recikliranih voščenkah sem že pisala , en preprost trik pa jih naredi primerne oziroma enostavne za uporabo tudi malim ročicam.  * Na dnu objave vas čaka prav posebno vabilo ob bližajoči se 10. obletnici Žogic in kravat . Ne spreglejte :) *

Toliko idej za barvanje pirhov sem že predstavila (poglej tu) , nikoli pa nisem napisala ničesar o tem, kako sploh barvati pirhe z otroki. Meni je pomembno, da je tovrstno ustvarjanje varno tekom procesa in za uživanje (torej brez stran metanja pirhov), kar se da mirno in da tako proces kot rezultat prinašata zadovoljstvo.

O odtiskovanju gobice sem pisala že nekaj časa nazaj, zamolčala pa sem vam, da tisto ni bil prvi tovrstni poskus mene in malčice. Za Veliko noč, nekaj mesecev prej, sva skupaj (in ob pomoči fantov, ki so vskočili, ko se je malčica dokončno naveličala) izdelali velikonočne voščilnice. Odtiskovali pa sva, hm, večinoma vsako kar dvakrat. Ja? Ja! *Naše ostale Velikonočne voščilnice, pa tudi pirhe, vstajenski vrt in ostalo, lahko najdete na tej povezavi.*

Verjetno nismo redki tisti, ki smo se kdaj za pusta preoblekli v pikapolonice. Meni je moja mama sešila krila iz tanjšega rdečega blaga, notri napeljala tanjšo žico ter nalepila pike iz tapete. Zelo sem morala paziti, da jih nisem pomečkala. Spletla mi je črno kapo in ne vem, ali me je bolj srbelo zaradi volne ali tipalk, ki so bile nekako vpete v kapo. Kljub vsemu imam seveda ta kostum v izredno lepem spominu.  Ena prvih pesmic, ki jih je naša malčica rada pela že zelo zgodaj, je bila prav Pikapolonica in ... nisem veliko razmišljala. "Pika, poka, pikapolonica - to sem jaz ... " stokrat na dan in - rečeno storjeno :) *** Ne spreglejte navodil za ostale pustne kostume:  Harry Potter, Ninjago, Darth Vader, Yoda, Luke Skywalker, Gusar, Ninja, Tačne na patrulji (Riki, Bron, Maršal, Roki, Zuma), zajček, vitez, gasilec, Julia Child, dinozaver, Bacek Jon, Tinko Polovinko ...

Spet ta svet(l)i čas ... Ste kdaj razmišljali, kako lahko majhen plamen razsvetli okolico? Tisto bližnjo, pa tudi bolj oddaljeno. Že en mali plamenček. Kako pa lahko okolico razsvetli velika luč ( Iz 9, 1 )? O tem sem razmišljala namreč jaz, o luči, ki se širi ... Tudi o dobrem, svetlem, ki ga naredimo in se nekje, nekomu, tudi če se nam zdi, da se je morda izgubilo v vesolju, pozna, morda nekomu njegov prostor ogreje, ga osvetli. Nekako tako sem začela proces oblikovanja ideje za motiv ... Po kar nekaj letih smo spet imeli med ustvarjalci božično-novoletnih voščilnic malčka oziroma tokrat malčico. Seveda jo je bilo nujno treba vključiti v proces. Poglejmo, kako nam je vse to uspelo združiti :) * Ne spreglejte mnogih unikatnih idej za izdelavo voščilnic (na blogu jih nabiram že leta) ter drugih adventnih in božičnih radosti in sladkosti *

Sivi dnevi in hitri večeri, v katere smo zakorakali po res lepi jeseni, kar kličejo po barvah in pisanem, mavričnem ustvarjanju in igri. Vabljeni v naš topel in živahen svet!

Barve za živila so pri ustvarjanju z otroki gotovo nepogrešljive. Ker niso strupene, so zelo primerne že za čisto prva ustvarjanja. So tudi intenzivne, mešajo se z vodo, so prosojne, ne puščajo usedline ... Zaradi vseh teh lastnosti so primerne za uporabo v mnogo ustvarjalnih projektih in raziskovanjih.  V nadaljevanju lahko najdete izčrpen seznam. USTVARJANJE Z NAJMLAJŠIMI (in za najmlajše) Domače prstne barve  so bile prve barve, ki sem jih ponudila svojim otrokom. Naredila sem jih po tem receptu . V hladilniku jih lahko hranite kakšen dan. Za prve barve za slikanje sem nekaj kapljic barve za živila pomešala v lonček vode in otroku ponudila čopič. To je bilo veselja, obenem pa nobene skrbi, če je čopič zašel v usta. Tudi domači plastelin lahko ponudite že precej majhnim. Skuhanega lahko razdelite na več delov in vsakega pobarvate s svojo barvo za živila. S starejšimi otroki se lahko lotite tudi težjih in zanimivih projektov, kot je na primer razisk...

Noži so tudi za majhne otroke nepogrešljiv kuhinjski pripomoček. Prvi nož, valoviti sekljač, sem svojim fantom predstavila kmalu po dopolnjenem 16. mesecu. Od takrat dalje radi sodelujejo v kuhinji (no, v splošnem, z drugimi nalogami, že prej) pri pripravi svoje malice ali obroka za vso družino. Pripravila sem pregled prvih nožev, ki jih lahko ponudite otrokom

Od vseh igrač, ki jih imamo, ni jih malo  (ups) , so me gotovo najbolj presenetile igrače (in podobni predmeti), ki grejo druga v drugo in druga na drugo. Najprej so se mi zdele, iskreno, dolgočasne, nato pa sem jih ob opazovanju otrok, korak za korakom spoznavala ... Ugotovila sem, da so odlične za gradnjo najvišjih stolpov, da so lahko garaže, postelje, lonci, paketi, da se  rade družijo  z drugimi igračami vseh vrst in da jih je lušno tudi pospravljati - zlagati ...

Komaj smo čakali, da gremo, potem pa smo še v zadnjih trenutkih merili telesno temperaturo, ugibali, kaj bo prinesel kašelj, a na koncu vseeno šli. Naša družina in še tri druge, vsaka z enim napol bolnim članom. Priznati moram, da sem se poti in odmika veselila samo do začetka pakiranja in od trenutka za tem, ko je bilo vse po torbah. Pakiranje za več kot en dan je ob treh otrokih poseben izziv. Mlajša dva imata precejšnjo porabo oblačil, v načrtu je bila tako igra na snegu kot kopanje v bazenu (kar smo zaradi prehlada preskočili),  spanje v spalnih vrečah, naš avto pa sicer ni majhen, a za take podvige postaja občutno pretesen ...

R rad riše. No, R rad dela vse, kar delata njegova brata. In ostali. Za nič ne sme biti prikrajšan. S pisalom, takšnim in drugačnim je neustavljim in že vodi pred bratoma v številu takšnih in drugačnih fresk . Ponujanje papirja malčku namesto tal, sten in miz ni tako dobra rešitev, saj papir hitro zapleše po mizi ali celo na tla, rado se zgodi, da je tudi premajhen ...

December je, odkar sem mama, res nor mesec. Ne glede na to, kako se trudim omejiti količino takšnih in drugačnih darilc, ki pridejo v naš dom, še vedno jih je preveč. Pravzaprav, saj bi še šlo tole decembrsko vzdušje, če ne bi prišlo v januarju do novega vala, ko imata rojstni dan starejša sinova. Sama se, prav tako pa prosim sorodnike, obdarovalce, poskušam izogibati cenenim igračam, sladkarijam in praholovcem. Sezname s predlogi daril za vsakega otroka posebej začnem pripravljati že v začetku jeseni ali ob koncu poletja. Takrat si samo sproti zapisujem (kar v Google docs-e, da se mi slučajno ne zgubi po kakšnih rokovnikih) manj nujne stvari, ki nam bodo še prišle prav, zanimive igrače, pred decembrom pa sezname dobro pregledam in ocenim, če so zapisane stvari in igrače res to, kar potrebujemo in želimo (tako se izognem impulzivnim nakupom ali celo ujamem še kakšno znižanje) .

Bili smo obupani in brez ideje, kaj mojemu očetu podariti za rojstni dan. Se nam je potem vse nekako sestavilo, začelo pa se je s slikanjem na platno ...

Najboljše igrače so običajno tiste, ki jih naredimo sami . Jaz se pogosto lotim katere. Za najmlajšega sem izdelala zasledovalec za žoge. To ni prva tovrstna igrača, zelo podobnega sem naredila srednjemu sinu.

"Kaj še ne hodi?" me začudeno sprašujejo. "Ne, ne še..." odgovarjam, kar naprej. Včasih se mi zdi, da bi si morala to napisati na čelo :) R je star dobrih petnajst mesecev in že pol svojega življenja hodi ob opori, pleza na vse mogoče dvignjene površine, izvaja take in drugačne kaskaderske trike, pometa ... samostojno hodi pa še ne. Hoja ga namreč ne zanima, bo shodil, ko si bo tega želel in ko bo čas za to. Če si širša družina povzoča skrbi z vprašanjem  kdaj bo shodil, si jih jaz z v čem bo (s)hodil  ...

Škatlo za vstavljanje manjših paličic v velikosti vžigalic, sem naredila za D-ja . Uporabila sem pločevinko kakava (Nesquik), ki ima krasno mehek pokrov in se res lepo dela z njim. Žal pa ima eno napako ...

Dobra igrača po mojih kriterijih je (tudi) prilagodljiva, oblikovana tako, da se jo lahko uporabi tudi drugače ali pa omogoča, da ji z nekaj domišljije podaljšamo rok uporabe. Ko sem za D-ja iskala zaboj za vstavljanje likov, sem iskala točno takega, kot sem ga našla pri PlanToys. Kupila sem ga z namenom, da ga predelam, naredim ločene pokrove za vstavljanje samo ene oblike, a me je enoletnik prehitel ...

Klado in valj za spodbujanje palmarnega prijema (t. j. s celo dlanjo) je imel že D . Klado sem naredila iz nekega ostanka lesa, oče pa mi je vanjo zvrtal luknjo. Prvi valj, iz seta kock ni bil najboljši (a najboljši od vsega, kar smo doma imeli), za R-ja sem ga nadomestila z valjem iz neke druge (novejše) igrače. 

Ker sem obljubila, da gremo na hiško na lipi ob boljšem vremenu, boljšem času.  Ker sem obljubila, da pokažem megaliste (Kdo ve, kaj bi to bilo?). Tiste, iz mojega otroštva. Od tam, kjer sem jih nabirala sama. Ker sem obljubila, da bom pokazala kam sem hodila v vrtec. Naredili so novega, igrišče pa je ostalo odprto (vrtčevski otroci so se istočasno igrali na svojem novem, majhnem, zelo sončnem igrišču z brezvezno travo). Ker je kazalo, da bomo brez elektrike in ker smo se tik preden je prišla odločili, da gremo na kosilo v restavracijo (jp, sama s tremi) . Ker je bilo treba primerno izkoristiti zadnje dneve porodniške, za katere sem si obljubila, da bodo dobri . *** P je rekel, da smo pravi potepuhi <3

V zadnjem času sem, smo, spet pri senzoričnih stekleničkah. Eno sem izdelala za R-ja, drugo za darilo (tretjo pa že dolgo dolgo nazaj, a je še nisem pokazala). Kaj so sploh senzorične stekleničke? To so stekleničke, bolje rečeno plastenke, polnjene z različnimi tekočinami in/ali drobnim materialom. Namenjene so raziskovanju dojenčkov ali malčkov (ali večjih otrok, odvisno od vsebine). Na tak način lahko otroci raziskujejo njim nevarne predmete (take in drugačne drobižke), se umirjajo ob opazovanju vrtincev bleščic in ostalega, urijo koncentracijo ob opazovanju, se učijo (jezikovna steklenička z zeleno obarvanim rižem spodaj; dopolnimo jo lahko tudis kakšnimi nalogami - s kakšnimi "I spy" igrami, na primer) ... Z njimi lahko tudi spodbujamo plazenje pri dojenčkih, saj se zaradi teže običajno ne odkotalijo predaleč.  Kako jih naredimo?