Imate tudi vi letos prvošolca? Kako drži pisalo? Jaz se, priznam, s (kolikor toliko) pravilnim prijemom pisala pri svojem prvorojencu ukvarjam že kar nekaj časa. Je namreč levičar, ti pa pisala ne vlečejo ampak potiskajo (kar je težje) in radi razvijejo več nepravilnosti (na primer kljukasto roko ) . Sámo risanje/pisanje oziroma aktivnosti s svinčnikom po papirju naj ne bi bile najprimernejše za spodbujanje razvoja pravilnega prijema pisala . Doma mu, pravzaprav vsem trem, ponudim druge raznolike aktivnosti in pripomočke za spodbujanje pravilnejšega prijema - preko igre, ustvarjanja, raziskovanja.
'Terrible twos' , grozni dvoletniki? Tretjič vstopam(o) v obdobje, katerega težavnost in pestrost opisuje slavna besedna zveza. Ne tokrat in ne kdaj prej svojih otrok v tem obdobju ne bi opisala kot terrible , groznih (se pa večkrat tako počutim sama) . Verjamem, da nam poznavanje lastnosti posameznih razvojnih obdobij lahko pomaga pri razumevanju otroka in posledično situacij, v katerih se znajdemo. Dvoletniki se mi namreč zdijo fascinantni. Tako zagnani so, vse bi radi poskusili, vsega se naučili, vse naredili SAMI. Kar naenkrat zavrnejo plenico in hodijo sami na kahlico, se preoblačijo, preobuvajo, umivajo ... Nikoli kasneje, ne bo otrok (tudi ko odraste :) ) tako motiviran za sodelovanje pri gospodinjskih opravilih, kot je pri dveh letih. Seveda mi ni ušla druga plat medalje, trme imamo na dnevnem redu, a .... rutina, red, čas, preventiva, priprava prostora, vključevanje, kakšen "ja, izvoli sam" na mesto a priori "ne" , možnost izbire (med dvema, ne v...
Čeprav se o tem običajno ne govori, so otroci pri uporabi stranišča tudi po opustitvi plenic še vedno zelo odvisni od odraslih. Ko se otrok nauči sam obrisati ritko po opravljeni potrebi, je ne le svoboden pri osnovni negi, ampak tudi neskončno ponosen, starši pa, priznajmo, rešeni ene od manj prijetnih vsakdanjih nalog.
... kako se mu mudi za bratoma ... Pri petih mesecih in treh tednih je vzljubil obračanje na trebuh, ki ga je sicer osvojil že dva tedna prej, in ga nadgradil v kotaljenje. En-dva-tri pa je bil meter stran ... Naslednjega dne sem ga ujela na kolenih (in ga s fotoaparatom lovila po celi blazini). Ah, moje malo dete ... ... R je veliko na tleh, pogosto brez plenice. Do sedaj smo ga polagali na brisačo, a to ni več primerno. Brisača ali kakšna druga premehka in zmuzljiva podlaga ovira gibanje. Presedlali smo na blazino. To je to, no, hm, dokler nam ne pobegne še iz nje :)
R, kot sta že njegova starejša brata, veliko časa preživi na tleh. Pri P-ju sem s svojim početjem požela kar nekaj neodobravanja, zdaj so počasi vsi obupali nad mano :) Zakaj dojenčka, pravzaprav novorojenčka, na tla že tako zgodaj? Ker je varno, iz tal se težko pade še globje (pustimo za zdaj stopnišča in podobno, dokler otrok še ne plazi in kobaca naokoli) , praktično in ker svobodno gibanje omogoča in spodbuja razvoj otroka.
R je star že(!) dva tedna. Vedno več je buden in čas je bil, da smo mu pripravili čisto njegov kotiček. Najprej sem samo pogrnila večjo preprogo (Sariko, 140x170 cm) in nanjo položila blazino . Tako pripravljen prostor sem pustila dva dni, da sta se P in D navadila nanj in jima je sčasoma postal nezanimiv. Tukaj bo R kmalu spal tudi ponoči (torej bo imel svojo "nizko posteljo" ). Trenutno ga dam kar v košaro vozička, ki si jo postavim v bližino postelje. Svojo posteljico ima v spalnici, kjer spita njegova starejša brata, in je na drugem koncu stanovanja. Ne upam si ga pustiti tam, saj imam slab občutek. Ne bi bilo namreč prvič, da bi prespala jok iz elektronske varuške, R pa je še tako majhen ... Tudi stojalo za mobile, ki zaenkrat zgolj podpira knjigo, je bilo z istim namenom postavljeno še preden smo na blazino položili R-ja. Na blazino sem položila topponcino . Topponcino ali podlago za dojenčka uporabljamo od rojstva do drugega meseca. Omogoča nam lažji način prestavlja...
Koliko otrok zmore/mora? Pogosto naletim na sezname, ki govorijo o tem kdaj lahko otrok prevzame neko opravilo . Na spodnjega sem najbrž naletela največkrat. Za idejo in opomin (v prvi vrsti vedno sebi, da ne bo pomote) . Rednih opravil ima P bolj malo, se pa večkrat vključi, ko pokaže interes. Danes mi je na primer olupil (en) krompir. Pred kratkim sem našla tudi zanimivi časovnici o razvoju otroka: od rojstva do tretjega leta , in od poldrugega do šestega leta . Ne pravim, da je treba slediti tabelam (nekam sem si jih morala pospravit, ha!) , nikakor, so pa nam lahko v pomoč. Ne gre za to, da je nekaj narejeno, ne gre samo za ustvarjanje delovnih navad, gre za otrokovo zadovoljstvo, potrditev ... ko nekaj naredi sam. Vsekakor je potrebno opazovati otroka in če sledimo načelu "Pomagaj mi, da naredim sam," je to to. In še krompir :)
Najbrž ste opazili, da pri nas zadnje čase veliko prirejamo in se mogoče vprašali, kaj sploh je to oziroma zakaj bi bilo to dobro . Torej, prirejanje spodbuja koncentracijo in globoko zadovolji otroka, otroku pomaga najti red v okolju, ki ga obkroža, ravno prav stimulira možgane in tako pozitivno vpliva na njihov razvoj, razvija spomin, ustvarja priložnost za reševanje problema in še in še ... Če sem iskrena, sem imela prirejanje (in urejanje) kar nekaj časa popredalčkano pod razvrščanje* in se sploh nisem natančno ukvarjala s tem. V praksi ni take razlike (odvisno kako široko pogledamo, tako kot povsod, a ne). V prvi vrsti se mi zdi prirejanje/urejnje/razvrščanje odgovor na otrokovo globoko potrebo po redu. In že to mi je dovolj. V knjigi 100 dejavnosti za učenje branja po metodi Montessori , ki se mi zadnje čase spet valja po mizi (in rokah) tako lepo piše, da razvrščanje in urejanje predmetov otroku pomaga vnašati red v njegove misli in razum (stran 75). D res rad prir...
Draga mama otroka, ki ne zna zaspati sam, ki ga vsak večer objemaš, držiš za roko, mu poješ, ležiš pri njem, da se umiri, ki ga morda, ne več dojenčka, dojiš dokler ne zaspi, ko je zelo vznemirjen in veš, da bo sicer težko zaspal (pa si že zdavnaj rekla, da ga boš odstavila), ki ga ponoči vzameš v zakonsko posteljo ne glede na njegovo starost ali tvoje močno pomanjkanje kvalitetnega spanca ... Draga mama, ki ne pustiš otroka, da se izjoka in zaspi osamljen v solzah, ki ne dovoliš, da prestrašen leži v postelji, ki ga ne podkupuješ, mu ne groziš ... Draga mama, ki poslušaš svojega otroka! Tvoj otrok bo nekega dne zrasel in ti rekel, da je zdaj pa že velik (fant) in da bo tokrat zaspal sam. Prosil te bo, da mu prižgeš nočno lučko in pustiš odprta vrata, ob boljših dnevih pa tudi tega ne, ter rekel, da lahko odideš. Da, draga mama, pride ta dan. In, draga mama, bodi prepričana v to, kar čutiš. Ne bom rekla, da ne poslušaj drugih, ampak samo to, da pri drugih ne išči potrditve. (k er če s...
D raje umiva kahlico, kot da bi sedel na njej. Tokrat jo je po celo povsem konvencionalni uporabi temeljito spral. Najprej je urin zlil v stranišče, potem pa je vanjo še kakih dvajsetkrat nalil vodo in jo zlil v stranišče. Štela sem prvih osem in zadnje tri, vmes sem se za nekaj časa umaknila. Ko sem rekla, da bo zdaj pa že dovolj, kopalnico je na tem prodročju konkretno poplavil, je snemljivi del kahlice položil v fiksnega in si začel umivati roke. Na tej točki sem vskočila tudi fizično, z milom, konkretnim miljenjem, preoblačenjem in pomočjo pri brisanju tal. Zgodi se, da kahlico takole umiva tudi brez predhodne uporabe. Njemu nisem nikoli pokazala, kako lahko to stori, je pa najbrž videl, kako sem učila P-ja oziroma kako to naredi P sam (kadar naredi). Kakorkoli, verjamem, da mu lahko ta korak to veselje pomaga pri osvajanju kahlice. Imamo tudi novo držalo za brisače. Kupila sem ga v trgovini Happy shopping v BTC-ju, v Hali 10, nasproti CityParka. Stalo je okoli 4 eur...
"Mama, nariši mi harmoniko." "Kar daj, saj znaš sam." "Ti mi jo daj, ne znam je!" "Potrudi se, vem, da lahko narišeš harmoniko." "Ne bom, ti mi jo boš!" "Ne bom, lahko pa poiščeva fotografijo, da ti bo v pomoč." Vzela sva tablični računalnik in skupaj poiskala. Izbral je malo harmoniko: Res je majhna . "Nariši mi jo!" "Tukaj imaš vse, kar nariši jo." Še malo je godrnjal potem pa se je lotil. Samega poteka, ki me je sicer zelo navdušil, nisem uspela fotografirati, sem pa, raje kot da izgubljam besede, kopirala njegovo delo. Najprej je risal samo harmoniko, potem pa se je odločil, da doda še fantka (4. fotografija). Ves čas je imel papir obrnjen ležeče, ne glede na to, da se je vmes odločil, da bo slika pokončna. Obrnil ga je šele, ko je končal. In bil je PONOSEN nase. Harmoniko je risal prvič. Pa je res "ni znal"? Toplo priporočam prispevek iz bl...
"Delo postane preoblikovalec osebnosti." ( G. Gobbi ) Misel je predvsem asociacija ob: Vse je previdno vtaknil v rokav slikarske halje. Oh, koncentracija, da bi jo rezal, čeprav okolje ne zgleda ... Jaz pa "delam" žogice in kravate že točno eno leto . Hvala za družbo, lepe misli in nasvete. Zelo bom vesela, če blog ali Facebookovo stran bloga priporočite prijateljem (če slučajno še niste). Morda pa pride prav še komu ...
Sem že pohvalila D-ja? Zgornji prizor doživimo med vsakim previjanjem, že mesece. Bi slikala D-ja, pa je prehiter :) Niti ne vem, kako smo začeli, všeč mu je bilo sedeti na kahlici, potem mu je postalo všeč lulat na kahlico. Pogosto potem umije roke v bideju (t.j. si odpre vodo in packa). Res ve, res se potrudi, mi pa sledimo kolikor lahko. Pri P-ju je šlo takole , sicer pa še eno zelo zanimivo branje . --- In kaj je bil P prvič za pusta? Doplerjev pojav ;)
Se znate obleči in sleči v "počasnem posnetku"? Funkcionalno? Jaz se zmedem, kar je precej običajno, saj o oblačenju po navadi ne razmišljamo. Večkrat sem se ujela v kakšno past, ko sem P-ju poskušala pomagati in mu počasi pokazati, kako se lahko sam obleče ali sleče. V pomoč so mi bila navodila in fotografije iz avstralskega bloga How we montessori , ki ga ustvarja naravno talentirana "montessori mama". Oblačenje prvič . Oblačenje drugič . Saj vem, vse skupaj nič posebnega, ampak sama sem se res zapletla in par enostavnih trikov je pomagalo meni in seveda P-ju. Ker je Otis boljši fotomodel kot P, prilagam fotografiji iz omenjenega bloga. Hlače položimo na tla tako, da za vsako nogo naredimo luknjo v katero otrok stopi. S kratkimi hlačami je lažje, gre pa na ta način tudi z dolgimi, preverjeno. Veliko lažje je, če otrok prime majico tako, da si celo, od spodnjega dela do ovratnika, nabere med palec in kazalec obeh rok. P-jevo oblačenje/sodelovanje je...
Voziček sem D-ju ponudila pred nekaj tedni, saj je že takrat večkrat hodil ob potiskanju stola. Po enem, sicer uspešnem poskusu, je voziček sameval. Do zdaj. Ravno sem urejala blog ali delala kaj podobnega in z enim očesom spremljala dogajanje za svojim hrbtom. D je najprej na kolenih iz sprednje strani pririnil voziček na eno stran sobe, potem je šel okoli in ga držal za ročaj na sredini in ga potiskal hodeč po kolenih. Potem pa ne vem, ali ga je obrnil, ali potegnil kako drugače, ampak ko sem se obrnila, je hodil, ga potiskal pred seboj in se zadovoljno nasmihal. Vedno ko mu uspe kakšen tak pohod (npr. s stolom) se tako zadovoljno smeji ... Saj se ima zakaj. Zakaj voziček za spodbujanje hoje? Ker otrok na ta način pridobiva izkušnje, ki so pomembne za samostojno hojo, gradi zaupanje v svoje sposobnosti ... Za razliko od "sprehajanja otroka", ko otroci, držeč se za roke odraslega pridobivajo popolnoma napačne predstave o gibanju ter poglabljajo odvisnost od njih. Zakaj im...
O D-ju zadnje čase malo manj pišem. Košare zakladov smo pospravili, ko je postal suvereno mobilen v prostoru, saj si igrače in ostale predmete za raziskovanje najde sam, ko kobaca naokoli. Bratove igrače so tako ali tako najbolj zanimive, sploh, če so ravno takrat (oh, kakšno naključje!) v uporabi. In slednje pravilo velja za oba. Škatlo za prepoznavanje stalnosti predmeta (tako, kot se jo vidi na prvi/spodnji sliki) sem naredila že za P-ja. Škatla z dvema odprtinama prilepljena na lepenko, ki lepo pade v pladenj. Ni ga pritegnila. Nekaj mi je manjkalo, nekaj me je motilo ... Kaj je sploh stalnost predmeta? Otrok pri starosti 9, 10 mesecev začenja razumeti, da stvari obstajajo kljub temu, da jih tisti trenutek ne vidi oziroma kako drugače zaznava. S tako (ali podobno) škatlo lahko ponavlja in raziskuje izginjanje in pojavljanje predmeta v nedogled. Tako kot na primer ta deklica na (slovenskem) posnetku: Otrok pri delu s tem materialom kr...
