D se je od P-ja nalezel nekaj ne najboljših navad. Ena je ta, da vedno prosi za sok. P je sladek in D je prošnjo prekopiral od njega, da P za žejo spije ogromno vode (in če je žeja prava, med sladko pijačo in vodo vedno izbere slednjo), pa je uspel nekako preslišati. Ker soka kar tako ne ponujam, je D pogosto spil zelo malo tekočine (vode se je pa branil). P veliko pije kar direkt iz pipe, D pa temu še ni bil najbolj vešč. K bideju, ki ga uporabljata kot umivalnik (P-ju je že smešno premajhen, a ga vseeno raje uporablja kot umivalnik s pručko), sem postavila plastičen lonček*. Težava je bila rešena v istem dnevu. D zdaj pije vodo vsakič, ko umiva roke, razvil pa je tudi občutek za žejo in gre večkrat samo pit. Vodo. Za mizo ali kdaj vmes sicer še vedno prosi za sok (običajno ga niti nimamo), ampak zdaj me to ne moti več toliko, saj vem, da popije dovolj vode. * Sicer fanta pijeta iz steklenih kozarcev, ki jih imata v svojem kuhinjskem predalu, a to mesto v kopalnic...
Umešana jajca na svinjski masti /ocvirkih in limonada. Je še kaj prišlo na mizo, ampak do te faze (ja, tudi indukcijska plošča), je P večerjo pripravil sam. (Še za kozarce je poskrbel on - jih je zadel na gasilski veselici :) )
Pri P-ju in D-ju smo z uvajanjem goste hrane začeli v pozno pomladanskih oziroma poletnih mesecih, ko kaj pa že zraste v domači gredi, ob prvih malo bolj resnih grižljajih (s povdarkom na malo, resno sta začela jesti P pri 10,5m in D tik pred 11m, pet dni pred vstopom v vrtec) , pa je bilo raznovrstne zelenjave in sadja na pretek. Tokrat bomo začeli sredi zime. Na srečo sem o tem začela razmišljati že zgodaj spomladi. Mami, ki je v zadnjih desetih letih postala prava kmetica, sem prosila, da poseje več korenčka, kot bi ga sicer (zadnja leta tako ali tako sploh ni obrodil). Sama sem pridelala nekaj graha, pobrala sem ga z R-jem v rokah dva dni po odpustu iz porodnišnice (khm), novega se mi ni ljubilo posadit oziroma sem nanj pozabila, bogato je obrodilo moje rumeno korenje (še dobro, da mi ga je tašča skopala iz plevela), s semenom rdečega so se mastile mravlje. Korenje bom lahko dobila še pri stari mami, ki ga shranjuje v pesku, in pri mami, ki prisega na shranjevanje v časopisnem...
Takole pripravim mizo zvečer: Če imava srečo, se fanta skupaj zbudita in P pripne D-ju slinček , popolnoma sama pozajtrkujeta (ali pa jo z vsem pripravljenim ucvreta nadstropje višje), se vsaj za silo umijeta in jutro se lahko zgodi kasneje. Neprecenljivo.
Fanta sta poskrbela sama zase. Lotil se je P, s precej slabim nožem, najbrž z najmanj nevarnim, kar jih imamo. Poskusiti je moral tudi D, dvakrat mu je celo res uspelo :) Ko sta prerezala grozdno jagodo sta (ali sta vsaj to poskušala) odstranila peške. P: Dva naenkrat: In še D:
Po nekaj trenutkih sumljive tišine in nato zvokih premikanja stvari po prej prazni mizi, sem pohitela v jedilnico. P je imel na mizi kakav, mleko, D-jev vrček in svojo skodelico in ravno je (najprej) D-ju pripravljal kakav. Fanta se pogosto, vedno pogosteje spreta. P zadnje čase prav grdo nagaja D-ju, za hec. Ta je od vsega maltretiranja še bolj občutljiv, kot je treba in se občasno preventivno maščuje in ukrepa. Nemočno se počutim, zares in taki trenutki pomirjajo ... Dokler (po)skrbita drug za drugega, mi je vseeno koliko sladkorja spravita vase. Pred dvema letoma sem brala zanimiv odgovor o tem, kako posredovati v otroških sporih družinskega terapevta Jesperja Juula , ki mi je dal misliti in večkrat se spomnim delčka le-tega:"Morda me boste vprašali, ali naj se vmešate v konflikt, če pride do prelivanja krvi. Da, če starejši otrok ni dovolj velik, da počisti kri in mlajšemu prilepi obliž. Sicer pa se ravnajte po načelu: “Sam si to storil in sam popravi!”" Kakav...
Prvo rezanje z valovitim sekljačem . Oh kako sem iskala kaj takega za P-ja ...
Saj bi napisala, da D še ne ve, da ima svoj predal, ampak se ga na fotografiji tako močno oklepa, da ne morem :) No, to je naš predal. P-jev in D-jev predal. Zaenkrat je v prehodni fazi. Skodelice postajajo premajhne za P-ja, slinčkov pravzaprav ne potrebuje več (si jih želi imeti in potem čiste nosi v pranje), skledice mu niso več tako zelo ustrezne (primernejše bi bile take z nižjim robom)... Vsi slinčki se bodo skupaj s podlogami (pogrinjki na katerih sta narisana dva kroga - prvi za krožnik, druga za kozarec ter obrisani žlica in vilice) preselili na police poleg njunih miz, saj tam trenutno nimamo skoraj ničesar. D obvladuje prostor bolje kot jaz in P ima na teh policah zgolj kakšen pladenj. Ostalo, kar bi lahko bilo nevarno za D-ja (ali D nevaren tem stvarem) hranim izven dosega in dam P-ju ko me za določeno stvar prosi. D ima svoje stvari večinoma v dnevni sobi. Trenutno mu pravzaprav zadoščajo P-jeve kocke (katerekoli) in žoge (ter krogle) , ki jih počasi zakotali in opazu...
Steklenega, seveda. Opogumila sem se in D-ju pri starosti 7,5m ponudila steklen kozarec. Tako, v roke. Fotografije niso najbolj reprezentativne, že te so bile posnete z veliko truda (hitro gre to). Sprva, ko smo začeli dajati hrano (pri 6m) in s tem vodo v kozarcu, je veliko udarjal pred seboj. Veliko in močno. Poskusila sem s plastičnim kozarcem, pa so bili njegovi gibi še prehitri in ne dovolj koordinirani. Zdaj (ali pa mogoče že prej, hm?) je bil pravi čas. Seveda poliva, vendar se večina vode izgubi na poti kozarca od ust nazaj na mizo, ne pri ustih, kot takrat, ko mu kozarec držimo. Bistveno lepše pije, ne grize v kozarec, ne hlasta za vodo kot kakšen kuža. Na koncu ga vseeno še obrne in pogrizlja dno :)
