P in D sta pogosto sama zunaj. Posledično naše dvorišče izgleda "kot pri ciganih" (ne očitajte mi nestrpnosti, če še niste videli tabora, ok, obeh :P ) . Ampak to kar počneta ... nikakor ne gre (samo) za razmetavanje ... Ste kot otrok imeli dvorišče ? Naše je bilo skoraj popolno. Nismo še imeli tlakovcev. Ob dovozu je bil kup peska, ki se je že-za-kaj rabil in z njim jaz in brat nisva smela preveč razmetavati. Kljub prepovedim je bilo res zabavno vanj vrtati predore in ustvarjati reke, ki so, brezveze , vedno takoj poniknile. Okoli dvorišča so bile skladovnice sušečih se desk ( "žagance") . Prekrite so bile s salonitkami (jp, azbest) ali še bolje, s ceradami . Vse je bilo treba preplezati - okoli, včasih pa še čez in pod, če je šlo. Nekoč je cerada, ki je pokrivala skladovnico, dajala streho veliki leseni kletki domače izdelave, ki je, sem pa tja, omogočala prevoz domače koze h kozlu iz sosednje vasi. Tam pod cerado, v, in na kletki, je nastala prava hi...
Starejši brat = učitelj. Prvič . "En-dva-steli-pet" Drugič . A-a, nima plašnic, tole je gusarski konj. Aja? :) Razvrščanje. Barve <3 P-jev pridelek . "Jaz tudi!" Najljubša in ena prvih pravih. D jo obožuje, P si jo še vedno vzame. Tako izmučena, da bo R-ju najbrž treba kupiti novo, prav tako. "Montessori" oddejica iz H&M-a pred petimi leti. Malo za šalo, malo za res, a črno-bele črte in pande na drugi strani, rad opazuje. Za "dobrojutro", "doberdan" in vmes I .
Te dni smo veliko zunaj. Fanta preizkušata pravo orodje ... ... P je zabijal žeblje (žal se ne vidijo prav dobro) ... (Sekanja vej(ic) nisem uspela fotografirati.) ... uredili smo visoko gredo. D pripravlja zemljo kar s pokvarjenim vrtalnim strojem. Bi fotografirala celo gredo, pa so nam nepridipravi požrli solato in je prav smešna. Delamo ... včasih za hec ... ... in včasih povsem zares. Opazujemo kokljo in nestrpno pričakujemo piščančke. In backa tudi, če smo že pri tem. Spet pleskarski lepilni trak. Tokrat prvič v "pravi" funkciji. Aja, pa fanta sta lahko pomagala pri pleskanju njune sobe :) "Jas tudiiii!" In ko norčij še ni dovolj, se poguncata na vrvni lestvi, ki začasno visi sredi naše dnevne sobe. Jaz pa ... odštevam. Ne do poletja . Do dopusta, mojega dopusta. Trikrat še v službo, samo še trikrat, pa začnem pospravljati, preurejati, urejati, sortirati, pripravljati, načrtovati, nakupovati,...
Mož je pred dnevi pokazal P-ju posnetke uličnih glasbenikov, ki igrajo na različna vedra. Se je seveda moral preizkusiti še sam. D je plesal in ploskal, kasneje pa mu je veliki brat celo dovolil, da se mu pridruži. Da najboljše igrače sploh niso igrače pa itak že vemo ;) Fanta sta pred časom tolkla po pravih bobnih ...
P je opazil škatlo, ki je čakala na prevoz do ekološkega otoka. Bila je nizka, ne taka, da bi splezal vanjo. Odločil se je, da bo naredil televizijo, ker je "še" nimamo (niti ni v načrtu, nikakor). Nek vmesni kos lepenke, dolg in ozek, je razrezal na manjše kose in kazal, kako jih bova prilepila. Tako lep dan je bil, P je želel narediti televizijio, jaz pa, da bi bili zunaj. Želji smo združili, še prej pa sem pograbila vse kar je omenil, da potrebujeva in tisto, kar sem sklepala iz njegovega opisa: lepilo ( Mekol nalit v manjši lonček in lopatka za lepilo ), pleskarski lepilni trak, (pralne) flomastre, škarje in (moj) olfanož. Najprej sta malo risala po škatli, nato je P začel lepiti posamezne kose lepenke, kot je napovedal že prej, D pa se je odločil, da po škatli ozaljša še sebe. Ko je končal z lepljenjem, mi je P pokazal, kje želi imeti luknjo in izrezala sem jo v obliki nepravilne elipse, kakor mi je pokazal. Televizijo sem iz ene strani prilepila na ograjo, poklicala s...
"Mama, nekaj novega sem naredil. Časopis sem naredil!" P, kreda in mokragobica na papirju, samopoztrežno. :)
