Spet ta svet(l)i čas ... Ste kdaj razmišljali, kako lahko majhen plamen razsvetli okolico? Tisto bližnjo, pa tudi bolj oddaljeno. Že en mali plamenček. Kako pa lahko okolico razsvetli velika luč (Iz 9, 1)? O tem sem razmišljala namreč jaz, o luči, ki se širi ... Tudi o dobrem, svetlem, ki ga naredimo in se nekje, nekomu, tudi če se nam zdi, da se je morda izgubilo v vesolju, pozna, morda nekomu njegov prostor ogreje, ga osvetli. Nekako tako sem začela proces oblikovanja ideje za motiv ... Po kar nekaj letih smo spet imeli med ustvarjalci božično-novoletnih voščilnic malčka oziroma tokrat malčico. Seveda jo je bilo nujno treba vključiti v proces. Poglejmo, kako nam je vse to uspelo združiti :)

* Ne spreglejte mnogih unikatnih idej za izdelavo voščilnic (na blogu jih nabiram že leta) ter drugih adventnih in božičnih radosti in sladkosti *

Bele osnove iz šeleshamra z izrezi smo pošpricali s staro zobno ščetko. R se je res zelo potrudil. Nikakor nismo našli prave gostote, zato nam je barva kapljala. Sicer smo uporabili enako barvo kot pri barvanju risalnih listov. "Svečko" smo zaščitili s papirjem.

Ko se je barva posušila, smo najprej nalepili rumene podlage. S flomastrom sem obrobila svečko in narisala stenj. Čez tega smo prelepili mali plamenček in vanje zapisali dobre želje in voščila. 

Poskusila sem sicer še dvoje. Prvič. Namesto rumeno barvanega risalnega lista sem nalepila voščeni papir svetlejše rumene barve in potem mali plamenček temnejše rumene barve (prva fotografija, desna voščilnica). Ni izpadlo tako dobro. Prav tako sem velike upe polagala na sol (zadnja fotografija). Da bo ta kot kristalčki v rumeni barvi. Ni bilo povsem tako.