Bili smo obupani in brez ideje, kaj mojemu očetu podariti za rojstni dan. Se nam je potem vse nekako sestavilo, začelo pa se je s slikanjem na platno ...
"Kaj še ne hodi?" me začudeno sprašujejo. "Ne, ne še..." odgovarjam, kar naprej. Včasih se mi zdi, da bi si morala to napisati na čelo :) R je star dobrih petnajst mesecev in že pol svojega življenja hodi ob opori, pleza na vse mogoče dvignjene površine, izvaja take in drugačne kaskaderske trike, pometa ... samostojno hodi pa še ne. Hoja ga namreč ne zanima, bo shodil, ko si bo tega želel in ko bo čas za to. Če si širša družina povzoča skrbi z vprašanjem kdaj bo shodil, si jih jaz z v čem bo (s)hodil ...
Malo me je odneslo ... Že za prejšnji teden sem vam obljubila nekaj finega , za sedemstoto objavo, pa gre počasneje, kot bi želela (ampak pride, gotovo pride, računam na naslednji teden) . Malo so me zdelale jesenske počitnice, s fanti smo bili doma, malo pomanjkanje spanca ... Danes vam, da ne bo predolga tišina tukaj, pokažem, kako smo oblikovali krušno testo.
Tole je D. Moja torba je zaprta ležala na tleh in na mizi je bila odložena čutara za vodo. Vsako delovno jutro me vidi, kako jo pospravim v torbo in to je naredil tudi sam :) D je neverjeten: radoveden, vztrajen, vedno bi "on tudi", karkoli že. Lahko mu dam več navodil hkrati, npr. pospravi čevlje in umij roke in vse izpolni, ne pozabi. Vsakodnevno me preseneča, po drugi strani pa vzbuja slab občutek, ki mi redno izprašuje vest o "odnašanju riti". A ni neverjetno, česa vse so sposobni malčki?
Vsake toliko poskusim pripraviti mali svet oziroma neko okolje v malem. Za tako povabilo k igri po navadi naberem nekaj živali, prostih delcev (= "loose parts" ; storži, kamni, kocke, tuljave, volna ...), kose blaga, filca, rute in še kaj, kar se mi zdi primerno. Zaenkrat še pazim in zaradi D-ja izbiram le večje predmete. Ideje, navdih in teorija prostih delcev pa, vsaj slednje, predvsem iz An Everyday Story . "Afrika" trenutno in pred enim letom: Schleich živali, korenina, ki v naših jaslicah predstavlja votlino, storži, ruta, nespredena volna, filc, kamni iz vsepovsod, "kamni", ki se svetijo v temi, domače "kocke". Priprava hrane za živali :-P Užival je v trganju volne. Ok, priznam, nimam pojma, kaj se je dogajalo tukaj :) Sicer pa tudi seno povežemo v "bale" in ga ponudimo živalim na kmetiji ... Stara fotografija :)
S P-jem sva maslo v kozarčkih s frnikolami delala že pred, uf, veliko časa, še pred D-jem. Seveda sem jaz prevzela večji del stresanja. Pa smo ponovili. Svoj (plastičen) lonček je dobil tudi D. Oba sta rada stresala in vztrajala precej časa, več kot sem pričakovala, a vseeno ni bilo dovolj. Nisem bila pozorna in sem namesto smetane na sobni temperaturi uporabila mrzlo, direkt iz hladilnika. Trajalo je, še pa še, ampak maslo je bilo pa ... no, jaz ga tako ali tako jem na žlico :-P Pazite, da je sladke smetane v kozarčku samo do polovice (ali manj). Pinjenec se odlije (spije), maslo pa po želji malo poplakne s hladno vodo. Baje gre tudi brez frnikol .
V plastenko z izrezanimi luknjami sem D-ju najprej ponudila nekaj predmetov: avtomobilček, lesen obroček, kroglico, a ga ni tako pritegnilo. Kasneje sem mu ponudila gumbe, ki sem jih imela na policah pripravljene z nekim drugim materialom. Užival je. Gumbe je pospravljal notri skozi vse tri luknje, plastenko si je nataknil na roko kot zapestnico, gledala sva se čez luknje ... Smeha polna skleda. Lušna reciklaža odpadkov. Dejavnost je bolj primerna za manjše otroke, najbrž bi mu jo lahko ponudila že pred pol leta ali prej. Plastenko sem imela tokrat ravno pri roki in si nisem mogla pomagat, da je ne bi izkoristila.
Kakšna hrana je dobra za razvoj fine motorike? Majhna :-P Rozine in steklenička (Frutek). Manjša je posodica oziroma ožji je vrat, težje je. Rozine so bile preveč mamljive, da bi jih pustil (predvsem P, ki jih je zavohal že na daleč) na mizi, zato sem mu raje ponudila cofke. Presenetil me je, saj je sam tudi izpraznil stekleničko, kar ni bilo tako enostavno. Moral je kar nekajkrat potresti, da so cofki padli ven.
Prvič je natikal obročke , drugič metal žogico skozi luknjo v navpični pregradi (z navodili) . Ker je žogica dolgočasna, sem jo zamenjala z ropotuljo-jajčkom. Prav lepo zaropota, ko pade na drugo stran in ni vseeno, kako se jo obrne ... Precej težje je bilo z vstavljanjem žetona (po odstranitvi zgornjega dela pregrade).
Nekaj podobnega sva že počela . Tokrat sem mu ponudila škatlo, v pokrov katere sem z olfa nožem naredila zarezo, žetone iz igre Štiri v vrsto in kvadratke iz mehke plastike (razrezala sem tanjšo desko za rezanje :-P ). Material sem izdelala že za P-ja. Kvadratki niso mačji kašelj, res ne, a se je navadil. Ko je delal prvič sem bila poleg in njegova koncentracija je bila izredna. Uporabili pa smo tudi hranilnik:
Hišo ključavnic imamo že kar nekaj časa in P obvlada večino od njih. Ponudila sem jo obema, ker pa P ni delal z njo, sem sama odklenila vrata. D je užival v odpiranju, zapiranju in iskanju smrečice, ki sva jo skrila notri. Hiško sem kupila prek spleta . Opozarjam, da ni najboljše kvalitete (in mi je v neki drugi trgovini zato niso želeli naročiti) ...
Pinkponk žogice, cedilo in posoda z vodo . Malce težje je, kot izgleda na prvi pogled, saj žogice bežijo oziroma odplavajo vstran. Hitro je pristopil tudi P in morala sem poiskati cedilo še zanj. Zelo sta se zabavala in D se je še vračal. Tako jima je bilo všeč, da nista utegnila niti polivati, stopiti v posodo oziroma kaj podobnega, kar se pogosto zgodi :) Odlična dejavnost, res.
