O
odtiskovanju gobice sem pisala že nekaj časa nazaj, zamolčala pa sem vam, da tisto ni bil prvi tovrstni poskus mene in malčice. Za Veliko noč, nekaj mesecev prej, sva skupaj (in ob pomoči fantov, ki so vskočili, ko se je malčica dokončno naveličala) izdelali velikonočne voščilnice. Odtiskovali pa sva, hm, večinoma vsako kar dvakrat. Ja? Ja!
Običajno papir za voščilnice izrezujem sama iz večjih kosov, tokrat pa smo na zalogi že imeli set svetlo rumenih vizitk s kuvertami. Zdele so se pravšnje. Na vizitke je A najprej odtiskala svojo dlan, pobarvano z belo prstno barvo (te so bile neke starejše, iz Muellerja, ki pa jih nima več). Ko se je naveličala, jih je samo nekoliko pobarvala s čopičem, jaz pa sem vmes vizitke hitro menjala. Ko so se posušile, sva se lotili odtiskovanja z gobico. Iz gobe sem izrezala obliko križa in malčici ponudila čopič in rumeno prstno barvo. Z nekaj moje pomoči je gobico namazala z barvo, s skupnimi močmi (jaz merila, ona pritiskala), pa sva jo odtisnili na vizitko.
Barve, predvsem bela, se na fotografijah precej izgubijo, v živo pa so bile svetle, tople, nežne, vesele ... polne luči. Prav tako ter blagoslovljeno Veliko noč vam želim!
Ni komentarjev
Objavite komentar