Sivi dnevi in hitri večeri, v katere smo zakorakali po res lepi jeseni, kar kličejo po barvah in pisanem, mavričnem ustvarjanju in igri. Vabljeni v naš topel in živahen svet!
Otroci, vsaj moji, imajo radi skrivnosti, že kar nekaj časa pa vse zelo privlačijo igre vlog. Vlogo sem dala tudi naši stari stereognostični škatli , jo nekoliko preuredila in postala je skrivnostna gusarska skrinja. Pripravila sem tudi manjše predmete za raziskovanje, večinoma na morsko temo. So v njej našli tudi zaklad? Mogoče ;)
Barve za živila so pri ustvarjanju z otroki gotovo nepogrešljive. Ker niso strupene, so zelo primerne že za čisto prva ustvarjanja. So tudi intenzivne, mešajo se z vodo, so prosojne, ne puščajo usedline ... Zaradi vseh teh lastnosti so primerne za uporabo v mnogo ustvarjalnih projektih in raziskovanjih. V nadaljevanju lahko najdete izčrpen seznam. USTVARJANJE Z NAJMLAJŠIMI (in za najmlajše) Domače prstne barve so bile prve barve, ki sem jih ponudila svojim otrokom. Naredila sem jih po tem receptu . V hladilniku jih lahko hranite kakšen dan. Za prve barve za slikanje sem nekaj kapljic barve za živila pomešala v lonček vode in otroku ponudila čopič. To je bilo veselja, obenem pa nobene skrbi, če je čopič zašel v usta. Tudi domači plastelin lahko ponudite že precej majhnim. Skuhanega lahko razdelite na več delov in vsakega pobarvate s svojo barvo za živila. S starejšimi otroki se lahko lotite tudi težjih in zanimivih projektov, kot je na primer razisk...
Pri nas se večkrat lotimo gradnje geometrijskih teles in drugih 3D oblik. Medtem, ko D tretjo dimenzjo še raziskuje, je P že pravi mojster gradnje. Sestavljamo tako iz naravnih, kot tudi umetnih materialov. Sestavljene modele včasih uporabimo za igro, včasih pa jih kar pojemo.
Naše junake smo poslali na misijo 008L3K in tudi tokrat so globoko zabredli - dobesedno. Zaradi zaupnosti podatkov, vam o misiji ne smem povedati ničesar, lahko pa vam pokažem, kako je izgledalo zadnje reševanje.
Saj ste brali o nesrečnikih, ki so skoraj končali na planetu P1 ? Tudi kasneje niso imeli sreče ...
Sama nisem navdušena nad različnimi drobnimi figuricami iz umetnih mas, ne tajim tega. S svetlobno hitrostjo zavzamejo premnoge kotičke že tako utesnjenega doma in zdi se, da jih je nemogoče iztrebiti. Žal moja sinova nanje gledata popolnoma drugače kot jaz. Zanju so pravi mali zakladi, esencialne reči, za katere gre lahko tudi denar, ki je sicer namenjen bodoči družinski hiški, presežki umetnosti ... vsaj za pet minut po tem, ko jih dobita in pet po tistem, ko se jih uspem znebiti (auč!). Tako sem se prisiljena ugrizniti v jezik, pokimati, češ: "Res je super," in skleniti kakšen kompromis. Figurice Stikeez so nas, bolje rečeno so me, prepričale že lansko poletje . Tokrat sem Lidlove Stikeez iz brezmejnega vesolja poslala prav tja, v vesolje. Če smo natančni, na planet P1. Slednjega je gotovo izbral kateri od članov posadke v najbolj temni uri nočnega dežurstva za krmilom rakete. Groze, ki so jo doživeli tam, jim namreč niti sama ne privoščim.
V zadnjem času sem, smo, spet pri senzoričnih stekleničkah. Eno sem izdelala za R-ja, drugo za darilo (tretjo pa že dolgo dolgo nazaj, a je še nisem pokazala). Kaj so sploh senzorične stekleničke? To so stekleničke, bolje rečeno plastenke, polnjene z različnimi tekočinami in/ali drobnim materialom. Namenjene so raziskovanju dojenčkov ali malčkov (ali večjih otrok, odvisno od vsebine). Na tak način lahko otroci raziskujejo njim nevarne predmete (take in drugačne drobižke), se umirjajo ob opazovanju vrtincev bleščic in ostalega, urijo koncentracijo ob opazovanju, se učijo (jezikovna steklenička z zeleno obarvanim rižem spodaj; dopolnimo jo lahko tudis kakšnimi nalogami - s kakšnimi "I spy" igrami, na primer) ... Z njimi lahko tudi spodbujamo plazenje pri dojenčkih, saj se zaradi teže običajno ne odkotalijo predaleč. Kako jih naredimo?
Košara zakladov ("treasure basket" ali "discovery basket") je način, kako lahko dojenčke (od približno šestega meseca naprej, ne škodi , če sedijo) spodbudimo, da z vsemi svojimi čutili raziskujejo in sami prihajajo do novih odkritij. Gre za nabor petih do desetih* otrokom varnih, skrbno izbranih predmetov, ki jih ponudimo v košari ali škatli. Vsebino zamenjamo vsake štiri do pet dni. Ponudimo jim lahko najrazličnejše predmete, od kuhinjskih pripomočkov, pripomočkov za nego, žogic, kock, različne kose blaga, predmete različnih materialov, barv ... Vse skupaj lahko povežemo v temo, ali pa tudi ne, zna pa tema, rdeča nit, olajšati izbiranje samih predmetov. R-ju sem do sedaj ponudila samo nekaj košar zakladov. Dejstvo je, da je naše stanovanje, odkar imamo tri otroke oziroma od kar sta P in D tako velika, da vse razvlečeta , že v osnovi veliko bolj nastlano s tako in drugačno kramo, ki jo bolj ali manj uspešno odnašam stran. Zakladi so torej vsepovsod, trudim pa se,...
Komaj verjamem, da se nismo nikoli prej lotili tiskanja (oziroma barvanja, če vprašate moja otroka) z gobico. Vzela sem tisto tako za pranje avtomobila in odrezala dva kosa (kocki s stranicami cca 5 cm). Paleta bi bila tokrat premajhna, zato sem barvo ponudila v pladnju za razvrščanje , ki se je zelo dobro obnesel. Tiskali smo dvakrat. Prvič z različnimi odtenki sive, naslednji dan, na drugo stran risalnih listov pa še z različnimi odtenki rumene barve. Fanta sta uživala - tiskala, barvala, špricala, ožemala ... Nič čudnega, da se jima je papir skorajda prilepil na prt. Rumeno stran sem pred sušenjem na rahlo posula z rumenimi bleščicami (iz seta, ki sem ga kupila v Muellerju). Iz posušenega papirja sem izrezala velikonočne voščilnice. Teh še ne pokažem, lahko pa si ogledate naše l anske (ki so, mimogrede, odliiično uspele in požele veliko navdušenja) in predlanske .
