Noži so tudi za majhne otroke nepogrešljiv kuhinjski pripomoček. Prvi nož, valoviti sekljač, sem svojim fantom predstavila kmalu po dopolnjenem 16. mesecu. Od takrat dalje radi sodelujejo v kuhinji (no, v splošnem, z drugimi nalogami, že prej) pri pripravi svoje malice ali obroka za vso družino. Pripravila sem pregled prvih nožev, ki jih lahko ponudite otrokom
Gre za Froot Loops-e , ki sem jih kupila bolj za dejavnost kot za hranjenje. Seveda smo jih tudi pojedli, da ne bo pomote. Na špino jih je najprej natikal P, D pa ga je takoj, ko je špina obležala na mizi, odlično posnemal. Lahko bi jih še razvrščali po barvah. Če ve kdo za bolj zdravo oziroma manj sladko različico, se priporočam.
in všeč mu je, uživa, zelo. Ko vstavi vse palčke , zapre pokrov škatle in vrne pladnj na polico.
"Delo postane preoblikovalec osebnosti." ( G. Gobbi ) Misel je predvsem asociacija ob: Vse je previdno vtaknil v rokav slikarske halje. Oh, koncentracija, da bi jo rezal, čeprav okolje ne zgleda ... Jaz pa "delam" žogice in kravate že točno eno leto . Hvala za družbo, lepe misli in nasvete. Zelo bom vesela, če blog ali Facebookovo stran bloga priporočite prijateljem (če slučajno še niste). Morda pa pride prav še komu ...
Senzorične stekleničke, ki sem jih pred slabim letom pripravljala za D-ja so spet oziroma še bolj popularne. Slučajno sta jima bili dve na dosegu in hitro sta ju vključila v kuhinjo . Bili sta pivo, kava, čaj in še kaj. Poiskala sem še vse ostale in jih ponudila v gajbici (no, če je že pivo ... ). D predvsem posnema pitje, tudi ponudi drugim, da pijejo, P pa opazuje vsebino in jih streže Stekleničke so bile povsod, v naslednjem trenutku pa že nazaj pospravljene v gajbici. Sicer pa se D igra tako, malo z materiali, potem bager nakladalec dobi za šoferja mali avtomobilček (v tem primeru še formulo), kocke zloži na tla eno ob drugo (med zlaganjem pa sam sebi ploska) ... :) S senzorično stekleničko se igra še celo med muziciranjem s kalimbo .
Ne drugič, kot se mi je iskrilo zadnjič , drugi del zato, ker je bilo želatine pač škoda :) Ko sem odstranila in dobro očistila živali, sem jo shranila v hladilnik in čez dva dni je spet prišla na vrsto. Tokrat z nekaj modre in (prisežem, da tudi) rdeče barve za živila, lončkov, zajemalk, žlic, modelčkov za muffine, metlico za stepanje, lopatko... Kar je pač prišlo pod roke. Pekle so se rojstnodnevne torte (ha, in objava pade ravno na današnji dan!), kuhalo se je, gradilo, polnilo prazne tubice barv, pa tudi pospravljeno je bilo hitro, v desetih minutah vključno z brisanjem P-jeve sledi do kopalnice ter splakovanjem posodic.
Si upam pustiti barvice in material za ustvarjanje dostopen tudi D-ju? Zaupam otrokoma, da vesta kako in predvsem kje se to uporablja? Kar dolgo sem se spraševala, pa me je rešil P, ko je flomastre in barvice vedno pogosteje puščal na mali mizi. D si jih pogosto vzame, rad si s flomastrom pobarva roke (so pralni), kaj drugega pa se ni zgodilo (no, riše tudi, seveda :) ). Material za ustvarjanje sem prestavila polico nižje in vsi smo zadovoljni :)
Da bi fantoma ponudila želatino, sem razmišljala dalj časa. Vedno sem se ustavila pri vprašanju, kaj poleg želatine jima lahko še ponudim, da bo imelo nekaj smisla . Na koncu sem ugotovila, da je pravzaprav vseeno ... V hladni vodi sem razpustila 3 pakete želatine v listih (t.j. 18 listov, en paket ustreza 0,5 l tekočine), segrela (zavrela) liter in pol vode in v vodi razstopila razpuščeno želatino. Lahko bi uporabila želatino v prahu ali kakšen drug nadomestek, a sem te v listih vajena in jo imam vedno pri roki. V pekač sem položila živalske mladiče (naše odrasle živali so prevelike) in jih zalila z ohlajeno tekočino. Ker sem malenkost pretiravala s količino vode in mi je ob poskusu premikanja vsebina uhajala, sem uporabila še en pekač. Bolje. Med oba sem zataknila kuhinjsko krpo in tako je bilo presenečenje varno pred malimi očmi. Naslednji dan sem poskušala želatino spravit iz pekača, pa se ni dala. Za krajši čas sem jo postavila v posodo s toplo vodo. Baje...
Joj, kako gre hitro, smo že tam, da se začenjam malo ponavljati. O podobni dejavnosti, ki sem jo P-ju ponudila pri starosti 26 mesecev sem na blogu že pisala . D-ju sem ponudila kljukice za perilo , ki jih je natikal na rob močnejše škatle. Predstavitev je izpeljal kar P. D-ja je material zelo pritegnil. Res se mu mudi za starejšim bratom, pri čisto vsem. D je zelo zavzeto natikal kljukice, običajno je eno umaknil preden je začel natikati naslednjo, tako da sta bili na robu škatle največ dve kljukici. Ko je končal, je vse zložil nazaj v škatlo, jo zaprl in odnesel na polico. Nato je takoj spet vzel isto škatlo, jo odnesel na mizo, odprl, zaprl in vrnil. Najbrž se je želel prepričati, da ni česa pozabil. Noro, kako včasih pospravlja za seboj ... Po nekaj dneh vztrajnega treniranja (vsaj trikrat dnevno si je vzel material iz police in delal), je obvladal, popolnoma. Ponudila sem mu višjo okroglo škatlo otroškega instant čaja in (skupaj sva) dodala še ...
