žogice in kravate

Dojenčkovo verigo, grizalo, sem naredila pred leti in jo že pokazala na blogu . Sešila sem še eno, tokrat za nečakinjo.

Zadnjič me je prijateljica vprašala, kako bi lahko spodbudila plazenje pri hčerki, stari sedem mesecev. Kako sem ji odgovorila? Plazenje spodbujamo tako, da otroku ponudimo dovolj priložnosti za osvajanje te veščine - torej tako, da je čim več na tleh . Stajice nikakor niso primerne, nosilke ves budni čas pa tudi ne. Pomembno je, da je primerno obut in oblečen . Copatki naj bodo mehki, nedrseči. Nogavičke z bremzicami  (ABS nogavičke) niso najboljše, saj so nedrseče površine običajno samo na sredini podplata. Idealno bi bilo, da bi bil otrok bos, a to žal ni vedno mogoče. Sama kupujem uvožene usnjene copatke. Pri tistih slovenskega porekla mi niso všeč na podplat prišite blazinice iz gume. Zdijo se mi namreč povsem nepotrebne in moteče za najmlajše. Obutev naj bi čim bolj spominjala na boso stopalo, torej je usnje, brez gume, najpametnejša izbira. Podobno je z oblačili - idealno bi bilo, da bi bila kolena gola, sicer pa pazimo, da so oblačila dovolj široka oziroma razteglji...

V zadnjem času sem, smo, spet pri senzoričnih stekleničkah. Eno sem izdelala za R-ja, drugo za darilo (tretjo pa že dolgo dolgo nazaj, a je še nisem pokazala). Kaj so sploh senzorične stekleničke? To so stekleničke, bolje rečeno plastenke, polnjene z različnimi tekočinami in/ali drobnim materialom. Namenjene so raziskovanju dojenčkov ali malčkov (ali večjih otrok, odvisno od vsebine). Na tak način lahko otroci raziskujejo njim nevarne predmete (take in drugačne drobižke), se umirjajo ob opazovanju vrtincev bleščic in ostalega, urijo koncentracijo ob opazovanju, se učijo (jezikovna steklenička z zeleno obarvanim rižem spodaj; dopolnimo jo lahko tudis kakšnimi nalogami - s kakšnimi "I spy" igrami, na primer) ... Z njimi lahko tudi spodbujamo plazenje pri dojenčkih, saj se zaradi teže običajno ne odkotalijo predaleč.  Kako jih naredimo?

Košara zakladov ("treasure basket" ali "discovery basket") je način, kako lahko dojenčke (od približno šestega meseca naprej, ne škodi , če sedijo) spodbudimo, da z vsemi svojimi čutili raziskujejo in sami prihajajo do novih odkritij. Gre za nabor petih do desetih* otrokom varnih, skrbno izbranih predmetov, ki jih ponudimo v košari ali škatli. Vsebino zamenjamo vsake štiri do pet dni. Ponudimo jim lahko najrazličnejše predmete, od kuhinjskih pripomočkov, pripomočkov za nego, žogic, kock, različne kose blaga, predmete različnih materialov, barv ... Vse skupaj lahko povežemo v temo, ali pa tudi ne, zna pa tema, rdeča nit, olajšati izbiranje samih predmetov. R-ju sem do sedaj ponudila samo nekaj košar zakladov. Dejstvo je, da je naše stanovanje, odkar imamo tri otroke oziroma od kar sta P in D tako velika, da vse razvlečeta , že v osnovi veliko bolj nastlano s tako in drugačno kramo, ki jo bolj ali manj uspešno odnašam stran. Zakladi so torej vsepovsod, trudim pa se,...

Spet ropotuljice , ja :) Tokrat na čast prvemu R-jevemu zobku, ki je na dan pokukal malo pred dopolnjenim osmim mesecem. Ropotuljice, še posebej take iz blaga, ki se lahko perejo, so odlična grizala. Spodnja ni moja prva ( prvič , drugič , tretjič ), gre za izboljšano verzijo . Če nimamo šivalnega stroja, jo lahko sešijemo tudi na roke. Uporabimo lahko samo en kos blaga, ali pa tudi več. Običajno blago urežem kar malo na oko. Večje oziroma širše ropotuljice je lažje polniti in izdelati, manjše oziroma ožje so bolj simpatične. Izbrana kosa blaga sem zašila "lice na lice", potem pa po licu še okrasni (v tem primeru varnostni :) ) šiv čez tri plasti (torej plast, po kateri šivamo in tisti dve, ki smo jih prej že zašili, Ko boste poskusili, vam bo jasno, obljubim :P ) . Obšila sem jo še s strani ter jo obrnila na pravo stran. Polnila sem jo s polnilom "na meter" , lahko bi uporabila tudi tistega "razsutega" , ali pa bi ga vzela iz kakšne odslužene plišaste i...

R-ju se res mudi. Ko je dopolnil pet mesecev, je osvojih kotaljenje do te mere, da je brez težav prišel na drugo stran prostora in si postregel s čim prepovedanim (mene pa spomnil, da je čas, da spet začnemo pospravljati drobne in lomljive predmete). Obrača se takoooo elegantno ... Nisem samo jaz očarana ... Zdi se, da bo pri obratu iz trebuha na hrbet z vso silo treščil z glavo ob tla, pa se tako nežno uleže. Če to ni dobra kontrola trupa, pa tudi ne vem, obvlada, res. Še pred šestim mesecem je osvojil plazenje. V sedenje ga niti ne silim (me zanima, kdaj in kako se bo posedel sam), sedi pa pri hranjenju (v naročju pri meni), pri podiranju kupčka in v bobi občasno ... Ampak najraje, najraje je na tleh . In je že čas za košare zakladov , a zaenkrat mu le pustim, da raziskuje prostor. Pri dveh starejših bratih skoraj ni možno, da ne bi bilo na tleh dovolj takšnih in drugačnih zakladov, sproti pa mu ponudim tudi kakšen zanimiv predmet, ki ga imam ravno pri roki. Pometanj...

Prisežem, da je košara v živo lepša, deluje bolj umirjeno (in je predvsem bolj okusna). Res! Šal, žogica, ropotuljica-valj, povezana trikotnika neka Habina reč (grizalo? Sicer se trikotniki obračajo in se da naredit tudi druge like.). steklenička z vodnimi perlami in steklenička s sponkami za vrečke za zamrzovanje, vozilo iz steze . Vodne perle se uporabljajo namesto zemlje pri sobnih rastlinah (če vam je to všeč). Te sem naročila direktno iz kitajske , nameravala pa sem jih uporabit za kakšno packanje (mmm, v kombinaciji z brivsko peno, npr.) ali pa senzorično posodo . A žal P še vedno rad nosi stvari v usta, (te) perle pa so prepojene z gnojilom. Tudi niso preveč trdne - ena v steklenički je že razpadla. Boljših nisem dobila. Vodne perle kupimo dehidrirane in jih namakamo v vodi po navodilih (moje 4 ure). Ko so polne vode, se (v steklenički) obnašajo kot skokice. Steklenička (plastenka, saj vem) zato pri nežnem stresanju prijetno vibrira. Je pa cel svet postal D...

P ima svoj sling za knjige , v katerega gre okoli osem knjig (odvisno od formata in potrebe). D-ju sem pripravila košaro treh na njegovo polico. Všeč so mu knjige kot grizala, všeč so mu slike, všeč so mu nasmejani obrazi otrok. Seveda pa so bolj zanimive tiste, ki jih bere starejši brat.

Še ena iz serije "kadar mačke ni doma" . P je namreč strašno navezan na svojo medenko. V bistvu je njegova tudi krtača za pomivanje posode, modelček za piškote pa rad uporabi kot britvico (z atom skupaj brijeta brado :) ). Terilnik (polovica :) kaj bi sploh bilo to?), krtača za pomivanje posode, modelček za piškote, medenka in metlica za stepanje.

Rjavi so listki v jeseni  in kostanj je tudi rjav,  z rjavimi listki bo ježek  svoj zimski brlog si postlal.  Rjava sta srna in medved  pa zemlja in debla in veje  in izpod rjavega grma  jurček rjavo se smeje. (Rjava pesmica, M.Voglar) D-jev sandal, deblo- Duplo kocke, kozarček za vlaganje s kavnimi zrni, medved, krpica za umivanje, naprstna lutka. Rjava košarica.

Če bi imela hči, bi bila roza "košara" najbrž ena izmed prvih, saj bi lažje nabrala predmete. Res sem si želela uporabiti tudi to posodo. Prav tako imam v atriju in jo uporabljamo za vajo vsakdanjega življenja - umivanje rok. Je ravno prave velikosti (no ja, malenkost večje se tudi ne bi branila) in ima ročaja (!). In ne, res ni bilo druge barve :) Všeč je tudi D-ju, saj glasno zaropota, ko udarja po njej. Zobna ščetka, dva lončka iz stolpa za sestavljanje, vrvica, dokolenka, plastično jajce, sponka za vrečke in pokrov posodice za milo v roza posodi. Zelo mu je všeč tudi vrvica. Oh, ko bi vedel, kako je bila meni všeč jopa, kateri je nekoč pripadala ...

Obesili smo jo :) Za udarjenje in za grizenje. Zobje pač morajo ven.  Takanne žoga in kraguljček privezana na elastiki.

Ta je bolj iz kategorije "kadar mačke ni doma, miši plešejo". D-ju sem pripravila tri ogledala. Dvojno zložljivo, malo pravokotno in veliko dvojno na podstavku. Slednji je P-jev iz kopalnice in bolje, da ga vrnem, preden pride iz vrtca :)

Obroček iz stožca za sestavljanje (PlanToys), grozdje iz lesa, pokrovček, slamica, plastično jajce in zadrga, ki že leta željno čaka na mojo jopo ... Pogosto pozabim. Ideje so iz bloga Counting Coconuts .

Steklenega, seveda. Opogumila sem se in D-ju pri starosti 7,5m ponudila steklen kozarec. Tako, v roke. Fotografije niso najbolj reprezentativne, že te so bile posnete z veliko truda (hitro gre to). Sprva, ko smo začeli dajati hrano (pri 6m) in s tem vodo v kozarcu, je veliko udarjal pred seboj. Veliko in močno. Poskusila sem s plastičnim kozarcem, pa so bili njegovi gibi še prehitri in ne dovolj koordinirani. Zdaj (ali pa mogoče že prej, hm?) je bil pravi čas. Seveda poliva, vendar se večina vode izgubi na poti kozarca od ust nazaj na mizo, ne pri ustih, kot takrat, ko mu kozarec držimo. Bistveno lepše pije, ne grize v kozarec, ne hlasta za vodo kot kakšen kuža. Na koncu ga vseeno še obrne in pogrizlja dno :)

D-jevo zanimanje in moje ideje gredo počasi h koncu. Kljub temu ... Krpa za povijanje iz bambusovega muslina , kuhinjski čopič ( tokrat brez ročaja), lesen vijak, lij, krogla, senzorična steklenička "morje" , posodica za shranjevanje hrane v obliki avtomobila brez pokrova ter steklenička-ropotulja z majhnimi cofki in gumicami Dobro se že plazi, sploh, če opazi kaj zelo zanimivega. Košare zato nimajo več takega pomena, me pa še vedno rešujejo, ko potrebujem kakšno minuto za kaj drugega. Zelo so mu všeč tudi skrivalnice s krpo.

Rumena košara, rumeni zakladi. Tudi pri tej se kar nisem mogla ustaviti. Lij, lesena kroglica, moški del vijaka, krpica-rokavička za brisanje mize, ropotulja s koruznimi kosmiči, pokrovček jogurta, navijalka, modelček za ameriške palačinke/jajca in skokica Res mi je všeč.  Očitno tudi P-ju. Ko jo je zjutraj našel, je njene sestavne dele raznesel po celem stanovanju. Najbolj ponosna sem na ropotuljo, ki sem jo naredila iz lončka za začimbe in koruznih kosmičev. Vse odprtine sem zalepila s silikonom, potem pa seveda takoj navdušeno potresla z njo. Rezultat nepremišljenega dejanja je nekaj na pokrov prilepljenih kosmičev. Bilo bi lepše, če bi kosmiči padli skupaj z ostalimi, tako pa delujejo kot blažilec. Kosmiči ne udarjajo ob plastičen pokrov ampak samo nežno šumijo pri udarjanju ob steklo in drug ob drugega.

Oranžna zato, ker imamo olje oljne ogrščice (="oljna repica"), ki sem ga želela porabiti za stekleničko. Ko sem začela, sem skoraj obupala. Kje pa imamo kaj oranžnega?! Kot vedno se je na koncu izkazalo, da bi lahko napolnila še kakšno košaro s tem imenom. Predmete sem zložila v pehar, saj se zaradi nižjih robov obnese bolje kot košara ( recimo tukaj in tukaj ). Senzorična steklenička, plastično jajce, obroček iz natikanke, ribs trakec, lesen korenček, še en lesen obroček, plastičen lonček za zlaganje in kozarček oranžnih perlic za nakit (oziroma v mojem primeru iz nakita) Rumeno in rdeče jedilno barvilo, bleščice in olje oljne ogrščice Zanimivo, tokrat so se bleščice pomešale v olje in ne v vodo, kot pri prejšnji, zeleni steklenički  kljub temu, da sem uporabila enako zaporedje (barvila, voda, bleščice, olje). Najbolj pa je všeč nama z možem :)

Pripravila sem košaro zelenih predmetov. Zalivalka, nogavice in kocki so P-jeve. Bomo videli, kako bo prenesel. Kvačkana ropotuljica (narejena doma, notri so kraguljčki) je po nesreči izpadla iz košare obročkov   (pozabila nanjo). Zalivalka, leseni kocki, sponka za živila, kocki, kamen, kvačkana ropotuljica, nogavice, senzorična steklenička. Pri senzorični steklenički sem tokrat, poleg vode, barv za živila in bleščic, uporabila olje. To se namreč zelo lepo pretaka med vodo in tvori zanimive oblike (česar pa se ne da ujeti na fotografijo). Žal mi je, da ni lepše, bolj žive barve. Na voljo sem imela precej temno modro in jajčno rumeno (torej tudi ne svetla), vprašanje, če bi sploh lahko dobila željen odtenek. Pa še steklenička je rahlo modra.

Sestavila sem prvo košaro s predmeti ene barve . Simpatičen izziv. Modelček za led, modelček za palačinke v obliki srca, lesen vijak , D-jeva nogavica, svilen šal, obroček iz natikanke, fižolova vrečka , senzorična steklenička in podstavek za kozarec. Predmeti so bili hitro nabrani. Sledenje eni temi in iskanje različnih možnosti znotraj okvirjev je veliko lažje kot nabiranje "naključnih in zanimivih" predmetov.  D-ju je košara res všeč. Skoraj vse sem imela, senzorično stekleničko pa sem naredila pred nekaj dnevi. Videla sem jih že, ko je bil P precej manjši, a se mi niso zdele vredne izdelave, tokrat pa sem se odločila, da jim dam priložnost. Kupila sem intenzivnejše barve za živila (sicer uporabljam tiste od dr. Oetkar, ki jih prodajajo povsod), nekaj stekleničk Eviana (0,33 l), poiskala bleščice in razdrla ogrlico, ki je ne uporabljam. Pokrovček sem zalepila s silikonom. V drugo, "morsko", sem namesto perlic dala majhne hišice morskih polžkov (ki...