Najbrž se skoraj vsak redni bralec žogic in kravat vpraša kje in kako shranjujem vse te ogromne kupe krame reči, materiale in igrače, ki jih lahko vidite na fotografijah. Večino stvari imam v eni veliki omari, potem pa še tu in tam kje, večje stvari ter na primer posode Lego/Duplo kock pa kar na omarah. Ne bom rekla, da nimam prostorske stiske, mi je pa vprašanje KAKO pospraviti dolgo predstavljalo veliko večji izziv kot KAM pospraviti. Ni dovolj, da stvari nekje zgolj so, ampak morajo biti pospravljene funkcionalno, nekatere celo tako, da so vedno pri roki. Omare že dve leti nisem (za zares) pospravila, a mi vzpostavljen sistem omogoča RED. Kako mi to uspeva?
Marca smo veliko praznovali in to prav vsi. Mož, prvi v vrsti, si je za svoj rojstni dan zaželel zelo posebno praznovanje:
Deset let bo, kar sem prvič videla pralne plenice. Same po sebi me najbrž ne bi pritegnile, če ne bi sama imela res slabih vsakomesečnih, nekajdnevnih izkušenj s sedenjem na plastiki - vložkih za enkratno uporabo. Vseeno sem se kar nekaj časa odločala oziroma prelagala nakup pralnih vložkov . Ko sem jih le preiskusila, mi je bilo žal, da jih nisem že prej, veliko prej ...
Tačke na patrulji naša fanta kar rada pogledata ( deloma je tudi P-jevo rojstnodnevno praznovanje potekalo na to temo ) in nekako sta se odločila, da bi bila za pusta Riki (fantek) in Maršal (dalmatinec). Seveda si je D takoj, ko sem kupila čelado in še preden jo je uspel videti premislil in se odločil, da bo Bron (nemški ovčar). Tako so bile določene že tri maškarice, posledično pa tudi četrta in peta. Kostume sem, kot vedno, izdelala sama ...
Komaj smo čakali, da gremo, potem pa smo še v zadnjih trenutkih merili telesno temperaturo, ugibali, kaj bo prinesel kašelj, a na koncu vseeno šli. Naša družina in še tri druge, vsaka z enim napol bolnim članom. Priznati moram, da sem se poti in odmika veselila samo do začetka pakiranja in od trenutka za tem, ko je bilo vse po torbah. Pakiranje za več kot en dan je ob treh otrokih poseben izziv. Mlajša dva imata precejšnjo porabo oblačil, v načrtu je bila tako igra na snegu kot kopanje v bazenu (kar smo zaradi prehlada preskočili), spanje v spalnih vrečah, naš avto pa sicer ni majhen, a za take podvige postaja občutno pretesen ...
Srečno, zdravo in zadovoljno v letu 2017! :) Mi smo imeli krasen prehod iz starega v novo leto, čeprav sprva D-jevo zdravstveno stanje tega ni obetalo. Upam, da vi tudi :) Leto 2016 je bilo za nas zelo pisano. Pol sem ga preživela na porodniški, drugo pol sem oddelala v službi, poletje pa je bilo bolj kot ne družinsko. Se mi bo še kolcalo po takih. V vrtec smo vključili še najmlajšega, navdušen je, že od prvih dni, P je spet (!) menjal vzgojiteljice in skupino (bila sem celo na tem, da ga premestim v drugo enoto, pa smo po družinskem posvetu sklenili, da pustimo stvari take, kot so). Manjših prelomnic je bilo kar nekaj, življenje s tremi otroki je pač dinamično. Blog sem ohranjala pri njegovem bistvu kolikor je šlo in le-ta je ohranjal mene - včasih pri pameti, pogosto pa budno pozno v noč. Katere lanske objave pa ste najraje prebirali vi? Me veseli, da niste spregledali nekaj tudi meni zelo ljubih:
Plezaje na drevo, skok na travo, malo s kolesom, pa v lužo, v pesek, za žogo, v blato, tek čez drn in strn ... vse znova in znova, vmes pa se naše dvorišče napolni s takimi in drugačnimi 'zakladi' in instalacijami, glave z izkušnjami, telesa s kisikom (in nekaj minus energije). Tako nekako bi lahko povzela popoldneve mojih starejših dveh sinov, mlajši pa seveda vse opazuje in v svojem tempu, po svojih zmožnostih, vztrajno posnema. Resnično in vedno bolj cenim prosto, svobodno, neomejeno igro. Verjamem, da otroci sami vedo, kaj potrebujejo za razvijanje svojih potencialov, da si znajo poiskati prave izzive (seveda se kdaj tudi zmotijo, a tudi to je del igre in učenja), da so rojeni raziskovalci in da naši "PAZIIII!!" ne pripomorejo ne k njihovi varnosti in še manj k njihovemu razvoju.
"Mamaaa, kako se temu reče po angleško? ... Kako pa v kakšnem drugem jeziku?" Od kar pomnim, P rad posluša zven besed v tujih jezikih. Še posebej od takrat, ko je ugotovil, da Dog , ime našega že dolgo preminulega psa, pomeni pes. In ne vem kje ga je še zelo majhnega očarala beseda horse - v nedogled jo je ponavljal in razlagal, da je to konj. In še posebej od takrat, ko obiskuje montessori urice z eno angleško govorečo pedagoginjo. D-jeva zgodba je podobna (a krajša :) ) Veliko sprašujeta, preverjata, oponašata in se dereta "no", to je njuna prva tuja beseda, ki sta jo prinesla iz montessori uric (enaka njuni prvi slovenski :P ). Pogosto jima je treba kaj povedati v angleščini. Pogovarjamo se tudi o drugih tujih jezikih ali pa jim razložim različne slovenske oziroma poslovenjene izraze s kakšno besedo iz latinščine, italijanščine in nemščine (v mojem narečju je precej germanizmov, ki so mi, za razliko od nemščine same, prav ljubki) . Večjezična knjiga Mini Pol...
December je, odkar sem mama, res nor mesec. Ne glede na to, kako se trudim omejiti količino takšnih in drugačnih darilc, ki pridejo v naš dom, še vedno jih je preveč. Pravzaprav, saj bi še šlo tole decembrsko vzdušje, če ne bi prišlo v januarju do novega vala, ko imata rojstni dan starejša sinova. Sama se, prav tako pa prosim sorodnike, obdarovalce, poskušam izogibati cenenim igračam, sladkarijam in praholovcem. Sezname s predlogi daril za vsakega otroka posebej začnem pripravljati že v začetku jeseni ali ob koncu poletja. Takrat si samo sproti zapisujem (kar v Google docs-e, da se mi slučajno ne zgubi po kakšnih rokovnikih) manj nujne stvari, ki nam bodo še prišle prav, zanimive igrače, pred decembrom pa sezname dobro pregledam in ocenim, če so zapisane stvari in igrače res to, kar potrebujemo in želimo (tako se izognem impulzivnim nakupom ali celo ujamem še kakšno znižanje) .
Škatlo za vstavljanje manjših paličic v velikosti vžigalic, sem naredila za D-ja . Uporabila sem pločevinko kakava (Nesquik), ki ima krasno mehek pokrov in se res lepo dela z njim. Žal pa ima eno napako ...
Medtem, ko sem bila na roditeljskem sestanku, so se moji fantje pošteno zabavali in ustvarili stop motion film. Meni je strašno všeč, ponosna :)
Malo z zamudo, R je ravno stopil v 14. mesec, pa bolje tako, kot sploh ne. Rada bi vam pokazala, kaj lahko ponudite otroku, staremu deset, enajst, dvanajst mesecev. Gre za moje precej ljubo obdobje, oziroma za začetek le-tega. Igrače ter didaktični materiali, ki jih lahko v tem času pripravimo za otroka so tako, ah, krasni ... preprosti in bogati obenem.
Ne morem verjeti, da sem že celo leto doma, na dopustu in, hm, ja, dopustu :) ... Malo sem pospravljala po blogu, delala red ter naletela na mojo drugo porodno zgodbo. Spisala sem jo dobro leto nazaj, še noseča, na prošnjo študentke babištva (sploh si ne morem predstavljati, da je pela v otroškem zboru, ki sem ga vodila, z nekaj sreče pa bi jo lahko srečala v porodni sobi) . Na blogu je nisem nikoli objavila, pa je škoda, če ostane med osnutki, a ne ... Mogoče se vam bere kar malo kičasto ... Tisti, ki me poznate, upam da že veste, da je pri meni kič zgolj takrat, kadar se mi le-ta zgodi (ali pa ob kakšnem hudem nepojasnjenem navdušenju) . Tako je bilo drugič, z drugim porodom - kič. Še zdaj mi je v ponos, niti ne znam razložiti kakšen ... In še zdaj predelujem napetosti, ki so upočasnjevale sicer lep, a ne tako romantičen in popoln tretji porod . *** Moja porodna zgodba ali ko se tretjega poroda lahko le veselim Na prvi porod se nisem zares pripravila. Kako pa se priprav...
Nisem vedela, pričakovala nekaterih drobnih, a tudi kakšnih pomembnih stvari: Da je lahko dotika enostavno preveč. Mislim, da se mi je v vseh mojih petih letih materinstva dvakrat zgodilo, da nisem prenesla dotika dojenčka, ne dotika moža, ali drugega otroka. Zares v mukah sem podojila nič hudega sluteče dete in se takoj, ko je bilo možno, umaknila. Pomiril me je spomin na nek pogovor s starejšo gospo, ki je slučajno odprla to temo, saj je sama imela podobno izkušnjo. Pač, nabere se, in vse mine (merjeno v urah ločenega počitka ali kakšnega drugega razelektrevanja ), ampak tisti trenutki so bili težki. Da bodo mejniki, ki jih bodo dosegali otroci ne samo sladki, ampak tudi grenki. Z vsakim otrokom bolj. Samostojnost, osamosvajanje, njihova pot, vse mi je jasno ... ampak moje dete ne bo nikoli več tako majhno in moje in dišeče, kot je bilo včeraj . Da bom nezadovoljna s seboj veliko bolj kot kadarkoli prej. Starševstvo - ko besedna zveza "stari vzorci" dobi nov pom...
D zadnje čase redno "bere" in nosi naokoli knjigo o petih malih jabolkih , ki tam do konca knjige izginejo. Začel se je zanimati za številke. Ob pravem času sem na blogu Montessori gnezdo zasledila objavo o zaboju s palčkami . Jaz sem podoben material izdelala že pred časom . V pokrov škatle za čevlje sem naredila pregrade oziroma zamejila deset prostorov in jih označila s številkami od nič do devet. Poleg sem pripravila ustrezno število špin. Sicer sem zelo ponosna nase, izdelana škatla je res lepa (redko se materialov lotim tako natančno, z merjenjem, računanjem in ostalimi zamudnimi postopki) , a verzija Montessori gnezda - košarice, so veliko boljša rešitev. Zakaj? Ker lahko pripravimo samo toliko košaric, kolikor uspe prešteti in jih kasneje postopno dodajamo. Priporočam branje bloga , omenjenega prispevka in ta material na sploh. Zelene košarice sicer uporabljamo za shranjevanje barvic, flomastrov in podobnega ustvarjalnega materiala, nepogrešljive so tudi v kuh...
K hiši so počasi začele hoditi Lego kocke, tiste za 6-12 let, celo 7-12. Najbrž ne rabim izgubljati besed s tem kako zanimive so bile - sestavili smo jih odrasli, nato pa sta se igrala, dokler vozila niso preveč razpadla, na kar pa ni bilo treba prav dolgo čakati. Ne samo sestavljanje, tudi igra sama je bila frustrirajoča ... Škoda ... Sicer smo že pred časom kupili vedro "klasičnih" (primerne od četrtega leta naprej), pa niso tako zelo klasične , kot sem si predstavljala (v mojih časih so bile drugačne) ... Potem pa je mož našel prave ... Lego Juniors , primerne za otroke med četrtim in sedmim letom. P sestavlja praktično sam, kadar se mu zatakne je običajno dovolj, da se ga spomni, naj le malo bolj skupaj stisne koščke, pri iskanju pa mu pogosto pomaga D. Škatlo s kockami si rada vzameta oba, D bolj brska in sem pa tja kaj sestavi, P sestavlja nove stvari (nove=tiste, ki niso iz navodil) in z navodili popravlja podrte. Fotografirala sem sestavljanje drugega kompleta (prv...
"Mamaaaa, kako se dobi rjavo barvo?" P je opazoval risbe v Nemško-angleško-slovenskem Richarda Scarry-ja in se čudil, jaz pa sem si že mrmrala besede pujsa Melkijada . Začela sva kar s knjigo in tempera barvami. Ob pogovoru je mešal in mešal, risal in barval ... Sem že mislila, da se ne bo ustavil. Naslikal je tudi sliko sestavljanko z naslovom Striček, ki je izgubil čevelj . Meni je bolj všeč leva verzija, pravilna postavitev je baje na desni: Raziskovanja in mešanja barv ob vzpodbudi iz knjige Richarda Scarry-ja so se, malo pred nami, lotili tudi v Hiški drobižka. Zelo mi je všeč ideja slikanja korenčka (dve sekundarni barvi, ki ju je bilo treba še namešati) . Nadaljevala sva z mešanjem plastelina osnovnih barv. Na spletu sem poiskala krog razdeljen na šest enakih delov, ga pobarvala kar z barvicami (ker je bil že natisnjen, ko mi je potegnilo, da barve pa res ne bi bile odveč) in plastificirala. Iz plastelina sem oblikovala po dve približ...
