V kolikor me spremljate vsaj pet let in pol, potem morda ob naslovni fotografiji zavozlanih pižamic doživite kak deja vu . A tiste niso bile moje , ti sta. Tokrat bi z vami rada delila navodila za izdelavo zavozlanke, preproste, lepe in praktične pižamice za najmlajše dojenčke, ki je ne zapenjamo, ampak le na hitro zavežemo z enim vozlom.
Deset let bo, kar sem prvič videla pralne plenice. Same po sebi me najbrž ne bi pritegnile, če ne bi sama imela res slabih vsakomesečnih, nekajdnevnih izkušenj s sedenjem na plastiki - vložkih za enkratno uporabo. Vseeno sem se kar nekaj časa odločala oziroma prelagala nakup pralnih vložkov . Ko sem jih le preiskusila, mi je bilo žal, da jih nisem že prej, veliko prej ...
"Ja, seveda, vedno več," sem odgovorila z nasmehom in se tiho spraševala, kdaj nazadnje je šel D na stranišče. Vprašanje sorodnice se je nanašalo na pralne plenice , ampak mi res veliko* peremo ... D je sicer tudi ponoči suh že od poletja**, a kadar je prehlajen in veliko kašla, so nočne nesreče neizbežne. Zelo so mi všeč naše zaščitne podloge . Te in belo bombažno napenjalno rjuho perem na 95 ali 40 stopinj, odvisno katero perilo je prej na vrsti, kar je meni pomembna olajševalna okoliščina. D se na žalost oziroma na srečo, odvisno od situacije, vedno odkriva ponoči, tako da je oddeja običajno suha. Sicer pa je tudi ta pralna, moja iz študentskih let, antiastmatična. Ideja . Zaščitne podloge in rjuhe lahko na posteljo namestimo v več slojih , torej vzmetnica-zaščitna podloga-rjuha-zaščitna podloga-rjuha. Sistem ni preveč primeren za starejše otroke oziroma za uporabo brez plenic (problem je, če se polula ob robu in potem zmoči vse sloje; been there, done that ), s...
Ko se popolnoma umiri ...
Ta ovčka , bila je sosedova, fanta pa sta jo zadela na gasilski veselici, ima čudežno moč in umiri še tako vznemirjenega R-ja. Kaj umiri, do smeha ga spravi in ves blažen leži v tem mrazu še pol ure (saj ga pokrivamo s pleničkami in potem toplo toplo zavijamo, več pa ne upamo) ... In oktaedri (bom še pisala o njih, ne skrbite) in Enci benci katalenci za mamo (<3 Katalena ... pa tega mi P in D ne prekinjata, saj so jima pesmi, zaradi poznavanja besedil, blizu ) . Baje, da vse mine, saj vemo to ... Nujno branje ... in hvala . ( Aja, pa tanovi eko racmani so zakon !)
Preden sem kupila pralne plenice , v osmem mesecu prve nosečnosti, sem o njih že kar nekaj vedela. Uporabljala jih je prijateljica, tam sem jih sploh prvič videla, veliko uporabnih (in realnih!) informacij pa sem dobila kar pri Racmanu, kjer sem jih kupila . Zdi se mi, da sem bila pripravljena na vse, razen na težave pri oblačilih, še posebej pri dolžini bodijev. Zanimivo, pomislila sem na to, da hlače ne smejo biti preozke, da bodo pa bodiji problem ... Pa smo tudi to rešili. Bodiji, ki sem jih kupila v nosečnosti so bili nošeni, kolikor so pač bili, še manj so nam prav prišli tisti, ki smo jih dobili za darilo. Na prvi nakup po porodu sem se odpravila kar z merilnim trakom (haha!), a sem kmalu ugotovila, da so bodiji iz trgovine H&M vedno varna in dobra izbira, v primeru uporabe pralnih pleničk. Trup je daljši, rokavi pa primerno ozki (pa sta bila fanta kar okrogla). Mi je žal, ker nisem fotografirala nekaterih bodijev, preden sem jih oddala na Rdeči križ - trup komaj kaj daljši ...
Zadnje tedne vlada v mojem sistemu pranja perila pravi kaos. Manj pleničk a več hlač, spodnjih hlačk, nogavičk, copatkov, majčk. Čistih oblačil tako hitro zmanjka ... Razlog:
sem razložila zadnjič na pogovornih minutkah P-jevima vzgojiteljicama in v zameno dobila dva strašno začudena pogleda. Točno tako je bilo. Pri petnajstih mesecih je povedal, da je lulal. Bi rekla, da so k temu zavedanju pripomogle pralne plenice . Fantki so načeloma (zaradi svoje zgradbe) manj občutljivi na mokroto kot punčke. Poletje, ki je sledilo (torej v starosti okoli leta in pol) je preživel gol kolikor se je le dalo in kadar je bil res brez vsega, je šel sam lulat v travo. Že spodnje hlačke so bile prevelika ovira, takrat se je pač polulal. Ko smo bili na morju smo porabili samo nekaj (mislim da manj kot pet) plenic (v celem tednu), saj sva ga zjutraj hitro razvila in ujela, sicer pa je sam hodil lulat. V travo, ob drevo, vstran pač. Ustavil je tudi voziček. Zdelo se mi je neverjetno. Aja, pa da ne bo pomote, kahlice ni prenesel, sploh. Z jesenjo je prišel vrtec, kjer je uporabljal plenice za enkratno uporabo, z njim pa tudi stres. Tam je pridno lulal na malo stranišče in kmal...
Z njimi ( Nočnimi racmani ) smo ravnali precej kruto. Po običajnem sušenju v sušilcu niso bili nikoli zares suhi. Zime so presedeli na radiatorju, spomladi in jeseni ali ko se je mudilo, pa so se nemalokrat sušili še z naslednjo rudno perila. Če sem se pred časom spraševala, kdaj zavreči plenico, zdaj vem - ko ne opravlja več svoje funkcije. Sprednji del se je, zaradi raztrganine, kar razpotegnil. Plenice so bile mokre skoraj samo okoli pasu, ne nižje. Kot bi bila presekana povezava. In to nam ponoči nikakor ni bilo všeč. ku-ku Dnevne Racmane iz istega kompleta še vedno uporabljamo. Ne izgledajo bistveno bolje, a zaenkrat se še ne smem pritoževati. D se še veliko doji ponoči (je lačen, ker čez dan nima časa za hranjenje) in se vedno, med pol drugo uro ali pa najkasneje zjutraj, okoli sedmih, zbudi premočen. Ker gresta običajno dve plenici na noč (imamo štiri nove bombažne), sem dokupila še dve bombažni plenici iz pliša . Jasno, Racmanovi. Nočni Racman barvni ; mi im...
Smo zadovoljni uporabniki Racmank . Že drugo rundo, 4 mesece celo tandemsko. V bistvu smo tako zadovoljni, da se mi relativno pogosto zgodi, da mladim/bodočim staršem oddrdram celo predstavitev in najdem odgovore še na tako nemogoča vprašanja (ne, nisem plačana za to :) ). Mož, ki sprva ni bil navdušen nad njimi (imamo jih malo dlje ko P-a), ne zaostaja za mano. In smo tako zelo zadovoljni uporabniki, da jih peljemo tudi na dopust. Vzeli smo nov komplet (in pol), ki sicer čaka v omari, saj so stare plenice zaradi sušilca že tako zmahane, da me je malo sram. Kar ne morem jih vreči stran, s prekrivnimi hlačami so pač še vedno odlične. V kampu, kjer smo bili, je na voljo pralni stroj. Prala sem tudi ročno (kar pa tudi ni bilo zoprno, saj smo z gosto hrano šele začeli). Imeli smo zelo senčno parcelo tako, da so se plenice sušile tudi 24 ur (v sicer zelo vročem vremenu). Iz vrvi za obešanje so se vsako dopoldne selile na bolj ugodno mesto. Fant je bil zadovoljen, saj je bila ritka ...



