"Ja, seveda, vedno več," sem odgovorila z nasmehom in se tiho spraševala, kdaj nazadnje je šel D na stranišče.
Vprašanje sorodnice se je nanašalo na pralne plenice, ampak mi res veliko* peremo ...
... O vseh teh bolj zelenih ukrepih in odločitvah, priznam, res nikoli nisem razmišljala iz naravovarstvenega vidika, ampak spontano, iz stališča, kaj je najbolje za nas, za moje otroke, zame ... Skrb za nas je skrb za naravo in obratno.
* Na teden operemo do enajst strojev perila. Za pranje uporabljamo Frosch tekoči detergent (suhi praški naj bi škodovali ježkom na plenicah) za pranje perila (Aloe Vera) in alkoholni kis namesto mehčalca. Ker peremo redno, vsak dan, niti nimamo prostora, kamor bi lahko odlagali večje količine umazanega perila, se nam madeži ne prisušijo in perilo se res dobro opere. Tako oblačila mojih otrok ne poznajo kroničnih madežev trave, borovnic in drugega sadja, zemlje ipd. kot se jih spomnim iz svojega otroštva.
** Že nekaj noči se zbuja za na stranišče.
Vprašanje sorodnice se je nanašalo na pralne plenice, ampak mi res veliko* peremo ...
- D je sicer tudi ponoči suh že od poletja**, a kadar je prehlajen in veliko kašla, so nočne nesreče neizbežne. Zelo so mi všeč naše zaščitne podloge. Te in belo bombažno napenjalno rjuho perem na 95 ali 40 stopinj, odvisno katero perilo je prej na vrsti, kar je meni pomembna olajševalna okoliščina. D se na žalost oziroma na srečo, odvisno od situacije, vedno odkriva ponoči, tako da je oddeja običajno suha. Sicer pa je tudi ta pralna, moja iz študentskih let, antiastmatična.
- Ideja. Zaščitne podloge in rjuhe lahko na posteljo namestimo v več slojih, torej vzmetnica-zaščitna podloga-rjuha-zaščitna podloga-rjuha. Sistem ni preveč primeren za starejše otroke oziroma za uporabo brez plenic (problem je, če se polula ob robu in potem zmoči vse sloje; been there, done that), se pa odlično obnese pri dojenčkih. Močno olajša preoblačenje postelje ponoči.
- Velike brisače. R veliko časa preživi napol gol na tleh kopalnice. Odlagam ga pravzaprav po vsakem previjanju. Najprej na tla položim nepremočljivo podlogo, čez na pol prepognjeno veliko brisačo, na njo pa R-ja z golo ritko. Mraz preganjamo s sušilcem, nogavičniki (kot neke gamaše, pri P-ju sem to uporabljala pozimi namesto žabic, če smo kam šli in sem jih ob prihodu, brez slačenja, samo potegnila dol izpod hlač), pogojno umazanimi/mokrimi hlačami ali pižamico, s kakšno tetra pleničko ... Običajno mu v bližino postavim plišastega dalmatinca in črno-belo knjižico, občasno pa tja prestavim stojalo z mobili. Najbolj mu je všeč, če ob njem zlagam perilo. Fant je zelo zadovoljen, ostali pa tudi.
- Po porodu sem se le opogumila in preizkusila pralne vložke. Zagotovo ena od boljših odločitev. Ne predstavljam si, kako bi brez njih preživela poletje. Moja čišča je bila sicer zelo kratka, ampak mislim, da se mi je tudi finančno že povrnilo.
- Pralne blazinice za dojenje uporabljam občasno, po potrebi, sicer pa mi še iz časov dojenja D-ja ostaja pol škatle tistih za enkratno uporabo. Pralne so tanjše, večje in tako manj vidne (rob tako pride manj opazen), ne bežijo ...
- Pri nas (razen na poti) ne uporabljamo vlažilnih in podobnih robčkov za enkratno uporabo, ampak male ritke brišemo z manjšimi tetra krpicami. Še vedno uporabljamo tiste prve, po rojstvu D-ja, ko sta bila oba v plenicah, smo jih le nekaj dokupili, v uporabi so skoraj pet let in še vedno se odlično držijo.
- Brisače za brisanje tal. Na policah, ki so namenjene skrbi za stanovanje, imamo pripravljene krpe in brisače za brisanje tal. Tako lahko P in D sama pobrišeta vse možne nesreče in poplave (in tla dejansko brišeta, drugo je bolj tako-tako). Brisač nismo kupili ampak sem na polico zložila vse tiste, ki sva jih dobila za poročno darilo in nam ne pašejo v kopalnico :)
- Oblačila našega novega upornika. D-ja spoznavamo v novi luči. Tako mirno in hkrati odločno se upre, da nikomur ni nič več jasno. Dve minuti po povabilu za na WC, lula v hlače.
- Nepremočljive vreče sem začela uporabljati, ko sem se naveličala brskanja za plastičnimi vrečkami pred vsakim odhodom od doma z dojenčkom P-jem. Mokre plenice je nekam pač treba bilo dati, prav te vreče pa so mi tako prirasle k srcu, da smo eno rezervirali za otroško malico (in slinčke ter ostalo opremo) za na pot, eno, manjšo, pa sem si kupila zase za shranjevanje malice za v službo.
- Poleg vsega tega pa, seveda, peremo tudi plenice. In ne, res jih ni toliko (če ste se pretolkli do tukaj vam je najbrž že postalo jasno), ni veliko dela z njimi. So le en del naše zgodbe, del zgodbe samostojnih in zadovoljnih otrok.
... O vseh teh bolj zelenih ukrepih in odločitvah, priznam, res nikoli nisem razmišljala iz naravovarstvenega vidika, ampak spontano, iz stališča, kaj je najbolje za nas, za moje otroke, zame ... Skrb za nas je skrb za naravo in obratno.
* Na teden operemo do enajst strojev perila. Za pranje uporabljamo Frosch tekoči detergent (suhi praški naj bi škodovali ježkom na plenicah) za pranje perila (Aloe Vera) in alkoholni kis namesto mehčalca. Ker peremo redno, vsak dan, niti nimamo prostora, kamor bi lahko odlagali večje količine umazanega perila, se nam madeži ne prisušijo in perilo se res dobro opere. Tako oblačila mojih otrok ne poznajo kroničnih madežev trave, borovnic in drugega sadja, zemlje ipd. kot se jih spomnim iz svojega otroštva.
** Že nekaj noči se zbuja za na stranišče.
*** Zapis, kot vedno, NI reklama ampak deljenje izjemno pozitivne uporabniške izkušnje. ***
Samo eno vprašanje. Kako potem vse to perilo posušite?
OdgovoriIzbrišiJaz perem večinoma čez vikend, ko je cenejša elektrika in imam takrat približno 6 strojev (odvisno, ali menjam posteljnino ali ne). Ko je lepo vreme to še gre, ker se je vse lepo posušilo zunaj na soncu. Zdaj pa lahko operem samo dva stroja na dan in obesim perilo na dva stojala, ki jih potem dva dni odmikamo sem in tja (živimo v zelo majhnem stanovanju). Čez dva dni pa spet nova runda perila.
Uporabljate sušilni stroj? Kaj se obleke ne skrčijo?
Ja, v sušilcu... Ker ne hodim prav zgodaj spat, lahko eno rudno operem in posušim v isti noči... Tudi jaz poskušam čim več (posteljnina in ostalo ne strašno nujno) oprati med vikendom, ampak kot sem napisala, nimam prav veliko prostora, da bi perilo počakalo na vikend. Posledično imajo fantje manj oblek-ker se itak vse hitro opere. Krčijo se, ja, seveda, in veliko prej se uničijo, ampak to nekako vzamem v zakup pri nakupovanju (velikost) in pri plesni v stanovanju - ne predstavljam si, da bi še perilo sušila notri... Zunaj žal nimam možnosti-kjer je dovolj prepišno, ni strehe in je vedno mokro, kjer pa je streha, pa ne vleče nič in se sploh ne suši... No, seveda razen poleti (in v takem lepem vremenu, kot smo ga bili deležni do zdaj), v ostalih letnih časih sem pa obupala... Prednost sušilca je tudi ta, da ne likam-razen srajc in kakšnih res zmečkanih kosov... Meni je to ogromen plus...
Izbriši