-->

Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Domače praznovanje Velikonočnih praznikov


Živo se spomnim, kako mi je bilo med lanskimi prazniki kar malo odveč fotografirati med in po našem praznovanju Velike noči. Kaj mi pa bo to prišlo prav, sem si mislila. No, pa smo še kar tu, v podobni situaciji ... Zato bi vam rada pokazala, kako smo mi praznovali lansko leto ter kako lahko z otroki, že predšolskimi, praznujete te največje praznike, s čim si lahko pomagate, kje najdete dobre vire, kaj lahko uporabite ... Naj ne bo praznovanje z otroki le folklora, ampak predvsem izkušnja na globoko.

Res v veliko pomoč je gotovo lahko ta drobna knjižica Slavimo Boga skupaj z otroki iz zbirke Bog in otrok. Izšla je nedolgo nazaj, lahko vzamete posamezno knjižico, ni treba cele zbirke. Najprej so izdali 3. del (naj vas številka ne zmoti), torej Slavimo Boga skupaj z otroki, ki nam pomaga pri pripravi liturgičnih praznovanj Božiča in Velike noči. Napisale so jo katehistinje Dobrega pastirja (več o Katehezi Dobrega pastirja ter še nekaj mojih zapisov o KDP) in so namenjene staršem. Vodi skozi premišljevanja (pripravo) in praznovanja. Mislim, da je v tem času tovrsten vodič res dobrodošel ...

Eno od v knjižici opisanih premišljevanj je tudi premišljevanje ob priliki o pšeničnem zrnu. Odličen začetek oziroma priprava na Veliko noč (ali na pogovor o smrti) se mi, predvsem za predšolske otroke, zdi opazovanje pšeničnega zrna v različnih fazah rasti. Semena posejemo tri, dva in en teden pred načrtovanim opazovanjem v različne lončke. Idealno je, če imamo na voljo tudi celo pšenico, ali vsaj klas (lahko pa otrokom pokažete mojo fotografijo le-te). Tudi sama sem se šele pred nekaj dnevi spomnila, da moram posejati nekaj zrn, pa nič hudega. Naslednja dva bom posejala na kak dan manj, lončke bom postavila na okno, ki dobi več sonca, bolj pozorno jih bom zalivala. 

Z otroki prižgemo svečko in iz (navadnega, ne otroškega) Svetega pisma (večkrat) preberemo priliko o pšeničnem zrnu (Jn 12, 24). Pokažemo jim semena: neposejano, tisto, ki je bilo najmanj časa v zemlji in tako naprej do najstarejšega. Opazujemo razliko v zrnu, bilki, klas ... 




Kot že nekaj let, smo tudi tokrat pripravili miniaturni vstajenski vrt. Fantje so prosili, če lahko naredijo figuro Jezusa. Porisali so leseno figurico (peg doll, najdete v katerikoli trgovini z ustvarjalnim materialom). Kasneje so iz kosa navadnega bombaža izrezali povoje in prtič in na Veliki petek vse položili in zaprli v grob vrtička. Leseno figurico sem ob Veliki noči seveda odstranila, zvila povoje, prtič pa položila na drugi konec groba.


Izdelali smo tudi svojo velikonočno svečo. Ko rečem izdelali, mislim prav to. Nisem imela namreč nobene dovolj velike sveče, zato sem navadne gospodinjske sveče razstopila v pločevinki (da nisem uničila posode, v džezvi je voda). Vzela sem enega od stenjev gospodinjskih sveč in ga s kljukico obesila na leseno paličico, to pa namestila na sredino kalupa - stare embalaže za čaj, ki je pred tem služila za shranjevanje čopičev. Vosek sem vlila v kalup (mislim, da smo uporabili vsaj 5 sveč, naj vas fotografija ne zavede). Ko se je vosek ohladil, se je nekoliko stisnil in sveča je lepo spolzela iz kalupa (najbrž pa notranja prevleka embalaže ni zanemarljiva-res dober kalup torej).) Svečo smo okrasili z akrilnimi barvami. Narisali smo križ, črki alfo in omego, letnico. Lahko bi uporabili nalepke in jo okrasili med praznovanjem (več je opisano v knjižici Slavimo Boga skupaj z otroki). Zrna kadila sem natresla na kapljice lepila iz vroče posode, da so se povezala in postala večja. Kupček kadila, ki je šel na sredino, na srčno rano, smo pobarvali z zlatim alkoholnim flomastrom.. Na svečo smo jih lepili s pomočjo tistega čigumi, patafix, lepila. Svečo smo uporabljali kasneje ob vseh prenosih svetih maš tudi v drugem valu.



Mi je bilo žal, ker si nismo posebej pripravili Slavja Luči, ampak smo imeli praznovanje kar od prenosu velikonočne vigilije. Je bilo prehitro za otroke. Smo pa prižgali vse sveče, kar smo jih imeli in bilo je lepo.


Na spodnji fotografiji iz velikega četrtka* se dobro vidi naš postni molitveni kotiček (na zgornji je že velikonočni). Veliko se je spreminjal. Ker nisem imela violičnega prta, ne blaga, sem poličko obložila z violičnim papirjem. Prav tako nisem imela ustreznega belega prta, pa smo uporabili kar bel papirnat prtiček s čipko. V molitvenem kotičku stoji sveča, lahko blagoslovljena voda, kip (Dobrega pastirja, zadnje večerje, križ; mi smo postavili kar miniaturno vstajenski vrt z Božjim grobom), vaza s cvetjem, če ga imamo, Sveto pismo, pribor za prižiganje in ugašanje sveče, lahko kakšna kartica s svetopisemskim odlomkom, vrstico ...) Več o pripravi molitvenega kotička si lahko preberete v knjigi Dobri pastir in otrok.

Tako zelo edinstveno lansko praznovanje Velike noči očitno vseeno ni bilo. Najbrž sem še na kaj pozabila - ne zamerite mi vmesnih popravkov. Želim vam lepo pripravo in še lepše praznike!



* Na veliki četrtek smo imeli tudi pashalno večerjo. Gre za predstavitev iz 2. stopnje (6-9 let) Kateheze Dobrega pastirja, ki sem jo, čeprav malo improvizirano (13 nas res še ni, pa še kaj je bilo spremenjeno, hehe), prvič pripravila. 

QuickEdit

You Might Also Like

Ni komentarjev

Objavite komentar

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate