Namerno brez e-ja v naslovu, ker je pač drugačna, naša. Kakšne pol leta nazaj je A prosila, če ima lahko barbike, kot njene prijateljice. Seveda sem najprej poiskala svoje. So ji povsem zadoščale, le Kenu je bilo treba sešiti hlače in majico, babi pa je napletla nekaj oblekic. Po igri so ležale vsepovsod - s celotno garderobo in drugo opremo. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bodo dobile, dobili dom. Novi dom (če niste še pri pustnih kostumih razbrali od kje moja ustvarjalna žilica, vam bo jasno po naslednjem odstavku). Uporabili smo star Ikea Kallax, droben in večji ustvarjalni material iz zalog, obilo ljubezni in veselja, nekaj stvari smo dokupili (predvsem za dopolnitev in predelavo). Kako nam je uspelo? Preverite :)

Pri meni sta dve Barbiki, Ken in dve Barbie L'll friends malčici namreč nekoč imeli mesto v hiši, ki mi jo je mami naredila iz velike kartonaste škatle. Na teraso, streho (tisti del škatle, ki se odpira in zapogne na notri) in verjetno tla je prilepila kos tapete z vzorcem temnejšega lesa, ki jo je kupila za ta namen. Kuhinja oziroma omarica v njej je bila narejena iz škatle Ferrero Rocher bonbonov, oblečena v oranžen samolepilni kolaž. Omara in postelja sta bili iz škatle čokolešnika, tudi oblepljeni v kolažem. Kopalna kad je bila iz kompleta neke druge igrače, ki smo jo že imeli doma. Najbrž ni trajalo dolgo preden sem prerezala oranžni kolaž na prozorni plastični škatlici, takrat so te imele še tečaje, da se je pokrov le odprl in ne odstranil, tako da sem lahko tam hranila nekaj malega posode (in verjetno tudi oblek; te sem iz hlačnih nogavic in kosov prevešanke in žameta hitro znala brez šivanja narediti kar sama). Nekako sem montirala manjšo žarnico in baterijo v enega od vogalov na vrhu škatle, ko mi je to odpovedalo pa ročno svetilko. Vse jasno, kajne? :)

Ker raje izberem ustvarjalni projekt kot optimiziram pospravljanje (ali karkoli drugega, pravzaprav), sem iz podstrešja prinesla star Ikea Kallax, ki nam je služil že v premnogo postavitvah (posledično ima sedem od osmih polic na eni ali drugi strani luknje za predale), podložke iz filc pa pričajo o tem, da je bil postavljen tako pokonci, kot ležeče. Odločila sem se, da uporabim šest od osmih poličk, v dveh pa pustim predale. Ti so prišli prav za shranjevanje oblek, čevljev in ostale drobne opreme ter še kakšnih drugih igrač. Najprej sem se večkrat sprehodila čez omare, zlagala skupaj, obračala spletne in fizične trgovine ... Postopno smo gradili, kar vsi, in verjamem ter si močno želim, da bomo, bodo v bodoče hiško izpopolnjevali še naprej.
Te povabim na sprehod po prostorih, pridi.
Kuhinja je srce doma, a ne? Zato ne škodi, če imamo dve.
Za kuhinjo sem uporabila predalnik (Rayher), ki sem ga pobarvala na roza (po izbiri A), en predalnik pa sem pobarvala kot pečico. Uporabljala sem akrilne barve (za vse). Hladilnik je iz (Tedi) lesene škatle, kateri sem dodala poličke. Spodnji črni del je zgolj distančnik. Umivalnik - staro keramično posodico sem s silikonom prilepila na predalnik, na
umivalnik pa sem nalepila pipo - žico v zlati barvi (Rayher). Na črn papir sem narisala steklokeramično ploščo, ga plastificirala in prilepila. Viseče omarice, škatla od (Lidl) makronov so prilepljene na strop. Dva lonca sem naredila iz nastavka za svečo (Tedi) in žice, ponev iz pokrovčka, žice, silikona ter zlate akrilne barve, kot posodice, pekače sem uporabila majhne kovinske škatlice za bonbone, kozarce, sklede in pribor sem dobila iz šoferskih obeskov (kmetijska zadruga Ribnica, npr.).
Krožnike, v resnici ne vem čemu primarno služijo, sem dobila pred leti iz neke delavnice. Mali uokvirjeni sliki (zlat in srebrn rob) sta iz Tedija. Hladilnik nosi nekaj stekleničk, kozarčkov in, najpomembnejše, Nutelo iz Tedija (stekleničke s plutastimi zamaški tudi iz Levčka). Rdeča pesa na spodnji polici je rdeč vosek :) Na polički sta (zaradi nesporazuma kar dve) posodi s pravimi špageti. V predalih je prt za peko potice in še nekaj pribora. Pult-mizica je moja pručka, ki sem jo naredila pri tehniki v osnovni šoli. Da bi mi kdo takrat rekel, da bom nekoč ponosna lastnica žage ...
Letna kuhinja ima žar iz nekega plastičnega jajca, žice in obilo mojega potrpljenja. V Tedi gajbico sem izrezala luknjo, dodala poličko, ki se že polni. Poleg je shramba z metlo-čopičem, vedrom, in R-jevim najljubšim smetnjakom. Ne manjka niti nabiralnik (Tedi), rože so pa tako ali tako nuja za občutek vrta.
Klopci so otroci naredili sami med zimskimi počitnicami, ko smo ustvarjali-lepili lesene paličice in kljukice za perilo. Miza in ležalnika, stojali za telefon, sta iz Tedija.
V jedilnico sem postavila mizo in stole iz kljukic za perilo. Mizo, stola z naslonjali za roke in gugalnik (ki je v dnevni sobi) imam še iz otroštva. Naredila sem dva podobna stola, a brez ročajev, da lahko tja posedem tudi Kena. Najmanjši stol je iz Tedija. Miza ima v sredini luknjo, kar je malo nepraktično, zato sem jo pokrila (zalepila, nato papirnat prtiček) Za dekoracijo sem naredila obroč z domačim suhim cvetjem.

Dnevna soba se ponaša z regalom (Rayher), ki sva ga z A pobarvali. Na police sva postavili stvari, ki sva jih imeli že doma. Zdaj imamo kam pospraviti tudi male knjižice - miniaturke :) Za klubsko mizico sva uporabili svečnik iz Jyska-a. Zelo sem ponosna na kavč (
navodila s katerimi sem si pomagala so na tej povezavi - tisti rdeči), čeprav sem malo narobe prilepila oziroma poravnala stranice. Narejen je iz ostankov stranice vrat omare, lesenih čepkov in puhastega blaga (več pri postelji), ki sem ga lepila s silikonsko pištolo. A bolj kot kavč me zabava družinska fotografija na steni. Predlog, da
montirava še TV, sem preslišala.


Spalnici sta dve. Postelji sta narejeni iz lesene gajbice za jagode, palčk za ustvarjanje, filca in blaga. Več fotografij samega ustvarjanja je nižje. Nočne omarice so izdelane iz dveh škatlic za vžigalice, papirja, lesenih čepkov za noge in ročajev (naročila sem jih za nek drug projekt, pa so mi bile premajhne). Na tleh, v vlogi preprog, so podstavki za pijačo iz filca, na nočnih omaricah svečke, na steni vsake spalnice pa še ena umetniška slika :) Otroška spalnica ima še hiško-skrinjo za igrače. Naše igrače imajo torej igrače ... Tudi blazine in oddeji sta seveda domače izdelave (To puhasto blago je iz Rayherja, vzela sem enega sivega in enega roza, ostalo mi je par majhnih koščkov, če bi bilo treba še kje zakrpati kavč).








Zdaj pa še v meni najljubši prostor - kopalnico. D-jev predalnik iz tehnike smo pobarvali, nanj prilepili majhno keramično posodico (Tedi). Pipa je narejena na isti način kot tista v kuhinji. Malo ogledalce na steni je iz kozmetičnega ogledalca. Kad je iz Tedi-ja, noge sem ji pobarvala z zlato akrilno barvo. Mali (Tedi) okvirček je imel grafiko v napačni barvi, zato sva jo nadomestili z odtisom prstkov. Pralni stroj je narejen iz lesene škatle (zvezdico ima sicer za lažje odpiranje, na katero sem nalepila krožnik (glej pri kuhinji) in jo pobarvala. Prav tako iz Tedija je koš za perilo in WC. Najde se ga pri sladkarijah, kjer ga prodajajo skupaj z dvema lizikama in sladkornim posipom. Ker je zelo lahek, sem ga prilepila na plutast podstavek za kozarce, ki deluje kot preproga (zato sem še enega dodala kadi). Na ročki, ki sta držali liziki sem montirala držalo za wc papir z rolico papirja (zlata žica, kot za pipe, tanka plastična slamica in prejšnjega desetletja, košček belega filca, lepljeno z UHU lepilom, tistim močnejšim, črnim) ter metlico za čiščenje školjke zlata žica, beli cofek. Montirala sem še kljukici (glej nočne omarice) na kateri sem obesila brisači iz jerseya. Nekaj brisač, a brez kljukic za obešanje, sem dala tudi v predal.




Poseben čar hiši dajo lučke (Tedi) na baterije. Rade se kvarijo, a ob fantu, ki rad kaj popravi in zalota, je to skoraj da prednost kot slabost.
Zaradi prostornih predalov in dodatnih škatlic je lažje vzdrževati red.
Hišo ves čas po malem dopolnjujemo. Trenutno nas recimo čaka kupček hrane iz mase za oblikovanje, da jo pobarvamo. Sprva si nisem predstavljala, da bo hiša z opremo predstavljala možnost z igro z odprtim koncem, a A najde toliko načinov in zgodb ...
Navdušenje ob tej dopolnitvi ni samo iz ženske strani družine. Tudi fantom se strašno fino zdi, vse to ustvarjanje in hišo radi pokažejo svojim prijateljem (nekateri z njimi delijo zanimanje, razpravljamo, kako in iz česa smo kaj naredili, ne pa vsi :) ).
Tako, to je naša, mislim, Barbi hiša.
Ni komentarjev
Objavite komentar