Ob opazovanju vstajenskega vrta lahko opazujemo, kaj se dogaja s semenom. Do kakšne spremembe je prišlo? Kaj vidimo? Je seme po enem tednu (ali kasneje) še tako čvrsto, kot je bilo pred setvijo (nekaj si jih pustimo za opazovanja)? Odprlo se je, pognalo kal, zmehčalo se je. Seme umira. Kakšno bi bilo, če bi bilo še nekaj časa v zemlji? In še kasneje? Kaj pa pri odrasli rastlini? Kako izgleda rastlina, če pustimo, da na polju dozori? Koliko semen ima? Otrokom iz Svetega pisma, lahko večkrat, preberemo vrstico Jn 12, 24: “Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.” S priliko o pšeničnem zrnu je Jezus želel svoje učence (in nas) pripraviti na svojo smrt in nam razkriti skrivnost o tem, kaj smrt v resnici je. Vztrajajmo v čudenju in tišini skupaj z otroki ter se izognimo pojasnjevanju.
Na Veliki petek lahko grob s kamnom zapremo, na Veliko noč pa ga odpremo in ob njem prižgemo svečo ter preberemo odlomek o vstajenju, na primer Mt 28, 1-8, Jn 20, 3-9.
Vstajenski vrt nam služi malo kot tematska oziroma sezonska aktivnost, malo kot dekoracija (vsi umetni piščanci in zajci se lahko skrijejo!), otroke (in sebe :) ) pa na praznike (usmerjeno) pripravljam predvsem preko programa Kateheze Dobrega pastirja. Na tem mestu bi vas opozorila na novo knjigo, izšla je letos, ki je v prvi vrsti namenjena prav staršem. Gre za knjigo, ki bo starše predšolskih otrok opolnomočila pri vodenje k Veselju. Del vsebine je namenjen prenatalni dobi, tako da ni nikoli prezgodaj, da jo vzamemo v roke. Napisale so jo Sofia Cavaletti, Gianna Gobbi, Patricia Coulter, Rebekah Rojcewicz in Silvana Quattrocchi Montanaro. Več o knjigi (in kako pridete do nje) si lahko preberete na tej povezavi.
Ni komentarjev
Objavite komentar