P je, precej na hitro, dobil v vrtcu nalogo, da doma pripravi zdravo jed ali napitek ter recept s fotografijo prinese v vrtec. Nisem imela ne časa in predvsem ne ideje za zdrav recept, ki bi nastal tudi z njegovo domišljijo. Smo pa dobili (hrvaške) domače limone, jagode je bilo nujno treba porabiti . Če si že ni izmislil recepta, pa je vsaj vse naredil sam. Prvič sem mu seveda dala ustna navodila in pomagala pri čiščenju jagod, kasneje, ko je zmanjkalo, je jagodno limonado pripravil sam. Tudi sicer pogosto pripravlja limonado, najraje takrat, ko me ni zraven - tisti dan običajno zmanjka sladkorja. Kako se je lotil? Nabral je poprovo meto in jo umil, prav tako limone in jagode. Vse to je sam tudi narezal. Jagodam sva poskusila odstraniti pecelj (oziroma kar je že to) s slamico. Meni je šlo, seveda gre hitreje z nožkom, njemu ne tako dobro. Limone so bile po barvi in velikosti bolj podobne limetam, a je bilo meso zelo mehko in sočno. Bile so idealne za ožemanje v otroških ročicah.
Papirnati robčki: Domine in gradniki
Smo po celi hiši nabrali kar nekaj paketkov otroških papirnatih robčkov. P jih najraje postavlja kot domine, gradimo R-ju, ki strašno rad razdira. Tudi kadar so samo pospravljeni v košari, so neskončno zanimivi, izven košare pa kot da jih ni ... En-dva-tr i dejavnost za vse, ki smo si zalogo robčkov naredili ravno ob koncu prehladne sezone :)
Toliko packamo, a platna, stojala in akrilnih barv še kar nisem priskrbela fantoma. In je vskočil stric. Takole sta v dežju nekaj časa nazaj slikala s P-jem ... Jaz pa na skrivaj posnela par fotografij :)
P in D zelo rada nosita srajce ( mama pa mora potem šivati kravate :) ), navdušil se je tudi mož. Pri nas sicer izredno malo likamo, samo ekstremno zmečkana oblačila in srajce (v tem pogledu sušilni stroj niti ni tako hud porabnik energije, a ne ;) ), le-te pa so se konkretno namnožile . Ker sta končno malo pogosteje videla likalnik v akciji, sta želela poskusiti tudi sama. Priskrbela sva jima potovalni likalnik. Ni nič slabši od običajnega, ga bom z veseljem podedovala, a je precej lažji in manjši. Deska je navadna, le spuščena najnižje, kolikor gre (kar je ravno prava višina). Poskusili smo z likanjem kuhinjskih krp, na posebno željo pa tudi z njunima srajcama (HM, nujno oznaka "Easy iron"). Likanje je resno otežil neskončno zvedavi R, ki se je motal naokoli, tako da smo vsi zgubili veselje. Bomo še trenirali ... Jaz in moje bodoče snahe bomo vesele vsakega namiga, nasveta in izkušnje likanja z najmlajšimi :)
Zelo rada zavijam otroška darila (kadar imam dovolj časa in/ali idej) in posebna darila za posebne ljudi ter z odporom zavijam darila za ostale. Izredno ponosna sem, še zdaj se hihitam, na darilo za prijateljico, ki obožuje ananas. Pravega, ne v kompotu, sem pa konzerve treh kompotov zalepila in uporabila kot embalažo. Zgornjo konzervo sem odprla na dnu, tako da je slavljenka dejansko odpirala pravi pokrov konzerve. Ker sem jih na koncu še ovila z rumenim trakom, se spojev oziroma lepilnega traku ob njih, niti ni videlo. V sliki in besedi še nekaj meni dragih primerov, sicer pa mi je osebna nota vedno pred estetiko. Pri igračah me najbolj zabava to, da jih lahko uporabim kot del neke scene. Tako sem se poigrala z malo mavrico . P je izrezal sonce, ki sva ga nalepila na belo slamico. V škatli - oblaku je zavit drugi del darila, modra kuverta z voščilnico in modri trakci pa predstavljajo dež. Tole krstno darilo sem že pokazala (je bilo pa za isto deklico kot
P veliko piše, naključne črke, in se o črkah veliko veliko pogovarja. Za hec sem mu napisala njegovo ime v mali tiskani in še pisani pisavi. Odprl se mu je nov svet! :) Kmalu sem mu morala pripraviti še male tiskane črke , me je večkrat opomnil. Pripravila sem mu jih kar v posodico k tabli*, na katero sem po vrsti pripela velike tiskane črke. Zraven na hladilnik sem pripela kopijo velike in male tiskane abecede (iz nekega njegovega zvezka). Dejavnost, čeprav je kasneje ni ponovil**, se mu je zdela strašno zabavna. Šlo mu je kar dobro, le občasno mu je bilo treba namigniti, da črke ne najde zato, ker jo je narobe obrnil. * Ikeina, v originalu ni magnetna - sem jo premazala z magnetno barvo, nato pa še z barvo za tablo. ** Hm, sem sploh pripravila tablo in črke?
Žičnati labirint s kroglicami
R že nekaj mesecev na kratko, a redno dela s tem labirintom (pred kratkim so spremenili dizajn oziroma barve) . Njegova brata ga, tudi kasneje, nista niti pogledala. Ker se mi je zdelo, da ima preveč zavojev in vsega, sva ga s P-jem razstavila. Sprva sva pustila samo najbolj enostavno oziroma najmanj zavito žico, nato pa sva vseeno dodala še drugo, modro. Tudi kroglic nisva uporabila vseh - večina jih je vmes že dobila novo nalogo (za natikanje in podobno). In ... kako lušno je imeti pomočnike, take, ki jih ni treba pisati med narekovaje ali z ležečimi črkami. P-ju sem na hitro pokazala kako in kaj, potem pa je vse vijačenje opravil sam. Kako je bil ponosen ...
Začelo se je že kakšni dve leti nazaj. Na Programu za otroke in starše, nadaljevalo pa v vrtcu. P in šablone. Na POS-u je vsakič obrisal šablono jabolka in gobe, iz vrtca je redno nosil vse mogoče. Vzporedno sem se sprva precej neuspešno podala v iskalno akcijo za enostavnimi šablonami. Takimi, ki imajo tudi dovolj neprekinjenih linij in niso zabite z motivi (najbolje en motiv na eni šabloni). Miklavž jima je prinesel šablone ( SES , sicer kupljene v Hofru), ki so me še kar navdušile z motivi (je vmes že toliko zrasel, da se mi več motivov na eni šabloni ni več zdelo tako zelo moteče), razočarale pa s kvaliteto. Povsem. Saj bi lahko vedela, da za drobiž ne bo kvalitete, ampak šablone so zelo mehke, skoraj kot folija vložnih map. Presenetljivo, P-ju to ni predstavljalo težav (dokaz fotografije), je pa D žalostno opazoval brata in nesrečno poskušal. Uspelo mi je najti ene precej boljše , a mogoče še vedno malenkost premehke/pretanke za našega triletnika. Naročila sem nekaj kompletov -