Zelo rada zavijam otroška darila (kadar imam dovolj časa in/ali idej) in posebna darila za posebne ljudi ter z odporom zavijam darila za ostale. Izredno ponosna sem, še zdaj se hihitam, na darilo za prijateljico, ki obožuje ananas. Pravega, ne v kompotu, sem pa konzerve treh kompotov zalepila in uporabila kot embalažo. Zgornjo konzervo sem odprla na dnu, tako da je slavljenka dejansko odpirala pravi pokrov konzerve. Ker sem jih na koncu še ovila z rumenim trakom, se spojev oziroma lepilnega traku ob njih, niti ni videlo.
V sliki in besedi še nekaj meni dragih primerov, sicer pa mi je osebna nota vedno pred estetiko.
Pri igračah me najbolj zabava to, da jih lahko uporabim kot del neke scene. Tako sem se poigrala z malo mavrico. P je izrezal sonce, ki sva ga nalepila na belo slamico. V škatli - oblaku je zavit drugi del darila, modra kuverta z voščilnico in modri trakci pa predstavljajo dež.
Tole krstno darilo sem že pokazala (je bilo pa za isto deklico kot zgornje). Ker mi je zmanjkalo zelenega papirja za cel pašnik, sem iz njega oblikovala le križ. Voda je v bistvu voščilnica (le zataknjena). Ovčko sem slučajno imela. Navdih sem črpala iz Psalma 23.
Nekajkrat smo z okroglimi nalepkami sami okrasili navadne bele vrečke. Lušno, res, le treba je imeti lepo vrečko in se pravočasno spomniti. Vsaj moji otroci potrebujejo nekaj priprave ...
... in še takrat, ko se odločim, da pa le kupim kakšno "primerno" darilno vrečko, načeloma jih vse brez slabe vesti podarjam naprej, najdem kaj boljšega. Recimo lesena hlevčka (Tedi), ki sta morda računala, da postaneta okrasna lončka za rože. Okrasila sem ju s trakcema, v vsakega pa položila nekaj prebivalcev.
Če se le da oziroma če je le primerno, za ovojni papir najraje uporabim kar umetnine, ki so nastale pod prsti in čopiči P-ja in D-ja. Bolj prav pridejo papirji večjega formata (npr. iz role), rafija ali enobarvni trakci pa dajo piko na i. Saj ne rabim poudariti, kako ponosna sta fanta, ko izročimo tako zavito darilo, a ne?
Kako pa vi najraje zavijate darila? ;)
Uf, tole so res skrbno premisljene "ovojnine"!
OdgovoriIzbrišiJaz predvsem zavijem sama, kar je, tako se mi zdi, ze prava redkost ali pa le jaz opazam blazno veliko aranziranega zavijanja (cvetlicarne ipd). Hja, jaz izhajam iz casov, ko se je lepilni trak iz ovojnega papirja skrbno odstranil - samo zato, da je bil papir uporaben za se eno darilo ;-) Pa tudi celofan smo znali na roke "polikat" in shranit za se kdaj. Skratka reciklaza na polno :-)
No, pa prijatelje sem uspela spravit do tega, da darila zame zavijejo sami. Sicer vedno poslusam tarnanje, da ni ravno najlepse, a meni iskreno ni jasno o cem govorijo, ker je moje zavijanje pr' en glih ;-)
Joj, jaz sem cvetličarska samo za poroko dobila, pa še to samo en del (se ne spomnim več :P ). Ja, jaz še zdaj šparam ta lepe papirje (tisti natur pod pašnikom pri ovčki je od poročnega darila :P )... Mami je imela trgovino s praholovci in je sama zavijala, pa še jaz sem se dovolj nalezla in par trikov osvojila (par, ne več :P )
IzbrišiKaj so praholovci???
OdgovoriIzbrišiCelo stric Google ne ve ;-)
A so to spominki in drobni ljubki predmeti? Ugibam, temu bi namrec moj moz rekel praholovci ;-)
Tvoj mož ima pravo definicijo, ja ;) Pa saj kaj zelo uporabnega tudi, ampak, saj veš, otroci in praholovci = <3
IzbrišiKaaaaj?!? Torej ti to resno, ko omenjas praholovce? Ti ti, Žogica! ;-) Najbolje, da besedo predstavite slavistom, mogoce jo dodajo v SSKJ, njena raba je v vsakdanjem zivljenju v bistvu ze vpeljana. ;-)
IzbrišiVsekakor se strinjam, da so mali otroci strup... veliko tega sem prestavila na visje police ali pospravila, oziroma zavestno poslala v smrt.