Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

5 let - VSE NAJBOLJŠE, Žogice in kravate!



Pet let nazaj sem se opogumila, precej spontano določila ime (zgodbo najdete tu), in začela z ustvarjanjem svojega kotička spleta. Lepo obletnico sem praznovala kar pet tednov (več), danes pa, kot sem obljubila, odgovarjam na vaša vprašanja, zastavljena na FB ...


Mene vedno fascinira, kako ti vse lepo uspe in kdaj? Tale je bolj retoričen :) Pa zanimajo me imena otrok, ampak to je res osebno. Sam vedno razmišljam o vseh možnostih. Tako da, ja, kje sta se z možem spoznala?

Kako mi uspe? Podočnjaki veliko povedo, sicer pa verjamem, da je vse stvar prioritet in da bi mi lahko uspelo še kaj več, recimo spati in se več gibati, če bi bila bolj disciplinirana. Ali pa le več pisati. Pametni telefon tukaj nikaaaakor ne pomaga :) Najbrž je še marsikdo opazil, da se zelo hitro odzivam na komentarje ;) Imena otrok in na splošno otroke skrivam zato, ker mislim, da imajo pravico do zasebnosti oziroma da njihova prisotnost na spletu ne bi smela biti moja odločitev. Si ne predstavljam, da bi mi nekoč rekli: "Mama, meni pa tole ni všeč, zbriši vse!" Razumem, da je to zanimivo, na splošno so blogi, kjer osebe bolje poznamo, vidimo njihove obraze, bolje brani. Tudi meni so, iskreno, taki bližje in včasih mi je prav težko držati mejo, saj se mi moji fantje, kot vsaki mami, zdijo neskončno lepi, zelo fotogenični, ali pa gre za kakšno iskrico v zvezi z imeni ... Mož se s stopnjo zasebnosti, ki jo držim, povsem strinja in predstavlja najino skupno mejo, čeprav se sprva sploh nisva pogovarjala o tem. Z možem sva se spoznala preko skupnih prijateljev oziroma smo se kar nekaj časa veliko družili skupaj. Ker je dve leti mlajši od mene in ker je bila takrat, 12 let nazaj, ta razlika veliko bolj občutna (on bruc, jaz zadnji letnik faksa), mi na kdaj pameti ni padlo, da bi se med nama lahko kdaj kaj zgodilo ... No pa se je, letos bo 10 let.


Kaj si morala pri sebi spremeniti, spreminjati, ko si se globlje spoznavala z montessori?

Uh! Spremenila sem veliko manj, kot bi morala, priznam. Montessori sem spoznala preden sem postala mama, tako da težko rečem. So me pa lastni otroci ogromno naučili o sprejemanju drugih otrok in metodo zunaj družine zahvaljujoč njim veliko bolje izvajam in razumem. Doma je pa žal precej težje, moja kolerična narava rada pride na dan. Tu imam še veliko dela ...


Kam hodite na morje? No, bolj resno pa: od vseh Montessori materialov, kar jih imate doma, kupljenih IN doma narejenih - kateri je tebi najljubši? In kateri tvojim fantom?

Na Pag, če uspemo pravi čas rezervirati :) Všeč so nam kampi z veliko igrišči, saj popoldne fantje ne spijo več in tako najlažje in najbolj mirno preživimo vroče ure. Mislim, da so tako meni kot otrokom bili najbolj ljubi kar mobili. Noro, kako majhni so uspeli res dolg čas samo ležati in opazovati. Starejša dva sta se še dolgo spominjala (oziroma se spomnita kar ob vsaki mali štručki, ki jo vidita), kako se je najmlajši smejal in užival z mobili. 


Omare z montessori materiali vedno zgledajo tako urejeno. A so tudi pri vas vedno kot iz škatlice? A se mož aktivno vključuje v ta princip vzgoje? Živite sami ali s tvojo ali moževo družino? Če niste sami, kako montessori razširiš še na to področje, če sploh? Kdaj najdeš čas za pisanje bloga?

Ne :) Oziroma tako, kot se vidi na fotografijah. Police so bolj nabasane, kot bi želela, predvsem pa se preredko posodabljajo. To je prineslo življenje s tremi otroki ... Možu je na nek način metoda precej naravna - bolj kot meni. On je tisti, ki otroke pelje dlje - z njim na primer več kuhajo kot z menoj. Je pa on tudi tisti, ki jim v roke porine tablico in računalniške igrice. Ampak tudi to mu je precej naravno, saj programira od svojega petega leta dalje. Živimo z moževo družino, smo pa v procesu začetka gradnje lastne hiše. Trenutno smo sami sebi sosedi :) Mislim, da je vzgajanje otrok v njihovi hiši veliko lažje, kot bi bilo v hiši mojih staršev. Nekaj stavkov nazaj sem napisala, da je metoda možu kar naravna in to veliko pove o njegovi družini. Se pa seveda ne strinjamo o vsem. Pišem predvsem ponoči, nisem ravno primeren zgled skrbi zase. Delam na tem, da to popravim.


Si kdaj razmišljala in se odločala se med drugimi pedagoškimi pristopi? Se mož aktivno vključuje v vzgojo ali ti prepušča glavno besedo? V katerem obdobju otrokovega razvoja (starosti) si najbolj uživala v izdelovanju materialov? Si dobra kuharica?

Nisem, saj sem se s pedagogiko montessori srečala še preden sem postala mama. Ni pa šlo za ljubezen na prvi stik, saj mislim, da mi sprva ni bila primerno predstavljena (več). Mož je zelo aktiven pri vzgoji, pravzaprav sem kar vesela, če se lahko umaknem, saj gre njemu bolje, kot meni :)  Najljubši so mi materiali od enega let do leta in pol. Tudi sicer je to moje najljubše obdobje. Se mi zdi pravi kriminal, da se ravno v tem času zaključi porodniška. No, ampak z bolniškami v prvem obdobju vrtca smo kar lepo prinašali notri ta izgubljeni čas :-P Načeloma sem precej dobra kuharica, ja, sem pa zelooo neizvirna oziroma kar malo lena pri iskanju idej. Tudi tu me mož prekaša, haha!


Si kdaj resno razmišljala, da bi svoje otroke sama šolala? Če bi še enkrat izbirala poklicno pot, bi bil to pedagoški poklic? Pa kulk' si visoka v cm in številka noge?  (da vidim, ce ti fizično sežem do ramen, kot osebi ti najbrž komaj do kolen! <3 )

Nisem razmišljala, da bi otroke šolala doma, saj se nikakor ne čutim sposobne. Poleg tega je mož proti taki obliki šolanja. Pedagoški poklic že imam, sem vzgojiteljica predšolskih otrok (z nekaj meseci delovne dobe tudi iz tega naslova), a sem se po srednji šoli odločila za študij fizioterapije. Sprememba ni tako zelo drastična, saj poklic od mene zahteva kar nekaj pedagoških/andragoških sposobnosti. Pogosto rečem, da si dela z ljudmi ne bi nikoli več izbrala, saj je zelo naporno, ampak kaj drugega niti ne vidim kot možnost :) Smer sem menjala predvsem zato, ker mi delo s skupinami res ne odgovarja, sem bolj za "1 na 1". Visoka sem 173 cm, številko noge imam 39/40. Moja osebnost ni višja od mene, tako da mi le do kolen gotovo nisi, haha.

***

Hvala za vso podporo, komentarje, všečke, delitve, sporočila, spremljanje, prijateljstvo <3


QuickEdit

You Might Also Like

6 komentarjev:

  1. Kak lep vpogled v tvoje življenje - Sanja, šeee takih objav! Pa vse najboljše seveda, za vse, kar tele svečke predstavljajo :)

    OdgovoriIzbriši
  2. Vse najboljše blogu in tebi in čimveč časa za ustvarjanje in pisanje novih objav:)

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za tole popotovanje, zelo sem uživala!

    OdgovoriIzbriši

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate