Letos, ko je P že dovolj velik, sem prvič razmišljala o adventnem koledarju, a se zanj nisem odločila. Pa ne zato, ker bi imela kaj proti njim, sploh ne. Mislim, da se jih lahko z nekaj domišljije naredi zelo (p)osebne. Moji spomini na adventne koledarje so (tam do desetega dne, potem je zmanjkalo čokoladic :-P ) sladki, a se trudim ostati pri bistvu praznika oziroma časa. Tako na primer ne pošiljamo prazničnih voščilnic z božički (ali zajci in piščanci ob Veliki noči), ne krasimo stanovanja do zadnjega dneva ali dveh, jaslice postavimo večer pred Božičem, ne pojemo božičnih pesmi ... Za vse to bo čas od Božiča pa do Svečnice, ko se zaključi ta praznični čas. Tokrat bomo spremljali popotnika iz Nazareta v Betlehem. P ti dve mesti že pozna . Figuri Jožefa in Marije iz jaslic bom vsak večer prestavila, tako da bosta obšli celo naše stanovanje . Poleg bo čakala naloga, ki upam, da nas bo uspela malo zadržati ob adventnem venčku. Nalog še nimam vnaprej pripravljenih, upam, da vmes ne zma
Jutri res ne, mogoče pa pojutrišnjem, čez tri dni, čez en teden, ne vem kdaj. Od druge polovice prve nosečnosti naprej sem po sili razmer delala polovični delovni čas. Do zdaj. Tudi jesen je skupaj z novimi (starimi) obveznostmi prinesla svoje. Toliko se dogaja zunaj doma ... Zmanjkuje mi časa, zmanjkuje mi energije, zmanjkuje mi zalog (objav in materialov) ... Priporočam vam, da žogice in kravate spremljate na Facebooku (žal pa ta ne prikazuje vseh objav v novicah) ali pa še bolje, naročite se na prejemanje novic preko e-pošte . Tako zagotovo ne boste zamudili nove objave. Najdete nas tudi na Bloglovin in Pinterestu . Ko (v)se spravim v red, pa poskrbim, da bodo tudi objave redne - ne tako pogoste, redne pa. PS: Vmes si lahko kaj zagotovo zanimivega preberete na blogih, ki jih spremljam in jih najdete pod napisom "Spremljamo" (v desnem stolpcu bolj proti koncu) ali na Pinterest tabli Otroška igra in ustvarjanje - V SLOVENŠČINI , ki jo soustvarjamo sl
O naših premičnih črkah oziroma Črkah Migetalkah sem že pisala. Vrečka, v kateri smo jih dobili je sicer praktična, ker je majhna, a ne povsem funkcionalna. Kar nekaj časa sem razmišljala, kako bi lahko sama naredila škatlo in smejalo se mi je še tri dni po tem, ko sem našla popolno rešitev. V škatli jedilnega pribora sem do sedaj hranila nekaj pripomočkov in materiala za ustvarjanje. Poiskala sem še trden karton, ki je bil podlaga novi posteljnini, moder zaščitni trak za pleskanje (namenjen je sicer zunanji uporabi, meni pa je seveda všeč zaradi barve :-P ), olfa nož, ravnilo, "pištolo" za lepljenje z vročim silikonom ter papir in svinčnik za računanje. Slednjega (in merjenja) je bilo veliko. Razdelke sem delal po istem principu kot pri škatli za preproge , le da sem uporabljala vroče lepilo (predvsem zato, ker je šlo tukaj za manjše površine in je bilo to izvedljivo). Zgornje robove sem oblepila z modrim trakom še preden sem vanje naredila zareze. Ko sem vse skupaj sesta
V nekem setu različnih materialov za ustvarjanje iz Muellerja sem našla tudi nekaj kompletov abecede iz moos gume. Mož mi je narezal ravno vejo na petindvajset kosov, jaz pa sem črke malo obrezala (odrezala nepotrebne krivine), dodala strešice in jih s trenutnim lepilom prilepila nanje. Preizkusili jih sicer še nismo, čakam, da spoznamo še kakšno črko. Vseeno sem jih želela pokazati, saj mogoče ideja pride prav za decemberska obdarovanja.
Pri Varuški Živi sem našla čudovit pripomoček za spodbujanje opazovanja narave . Eno od predlog sem natisnila in plastificirala. P, ki sicer ni rad zunaj in še manj v gozdu, čeprav ga imamo dobesedno pred nosom, je tja kar stekel. Neutrudno smo iskali in našli večino narisanih zakladov. P-ja je motilo, ker na predlogi ni bilo luknje, potke, rdečega listja, vej ... Tudi D je rad hodil, čeprav se je okoli nas smukal njegov strah in trepet, prijazni sosedov kužek "Muma".
Po tem, ko je material (podobno, ne enako) kakšne tri tedne skoraj nedotaknjen ležal na policah, ker nisem imela ne ideje in ne energije za menjavo, ga je P našel in začel delati z njim. Za zares. Kasneje ga je našel D in prirejal vijake v luknje.
P je želel delati "plastelinove sladolede". Poiskala sem tri lončke plastelina, kolikor je naročil, skledici, valjar in škatlo z modelčki za sladoled in črkami. Plastelin je tlačil v modelčke, pa v skledici, mi ga ponujal, tlačil ... D ga je predvsem mazal po mizi in ga trgal. Jaz, poleg sem pila svojo popoldansko kavo, sem iz osnovnih barv namešala vse sekundarne in P je (vnaprej) pravilno ugotovil kaj dobimo, če zmešamo modro in rumeno ter modro in rdečo. Oranžna pa tudi meni ni najbolj uspela, je bila bolj roza.
P je že spoznal nekaj velikih tiskanih črk . Med iskanjem nečesa strašno pomembnega (pa jaz res ne izgubljam stvari :( ), sem našla družabno igro Scrabble . Hitro sva iz škatle potegnila vrečko s črkami, iz omare pa velikega krokodila. Črke sva natresla v košarico in najprej poiskala vse "P"-je in razočarano ugotovila, da sta samo dva. Še bolj razočarana sva bila, ko sva ugotovila, da je neka druga črka samo ena. "A"-jev sva našla veliko in krokodil "Črkožer", ki se hrani s samo določenimi črkami se je "A"-jev do sitega najedel :)
P-ju sem že pred časom kupila sestavljanko z evropskimi državami. Prvič nama je prišla prav, ko sva gledala, kako daleč je Španija, kjer je P-jev stric preživel poletje. Zadnje čase je spet več delal s sestavljankami in zdel se mi je pravi čas, da mu jo ponudim. Preden pa sem to storila, sem narisala zemljevid. Košček za koščkom sem polagala na večji kos papirja in obrisovala, napisala imena držav (bolj zase, priznam) in zemljevid plastificirala (z nemogočo samolepilno folijo, kakorkoli, ne ozirajte se na neestetsko podobo zemljevida). S P-jem sva sestavljala skupaj, me pa kmalu po tem, ko je ugotovil, kako si lahko pomaga z zemljevidom, praktično ni potreboval. Zemljevid mu je namreč pomagal umestiti košček sestavljanke na pravi konec in ga pravilno obrniti. Malo drugače je s sestavljanko delal D :) Naša sestavljanka je iz Pikapolonice (Goki), boljša bi bila s čepki ( tudi tukaj ).
