Spet ta svet(l)i čas ... Ste kdaj razmišljali, kako lahko majhen plamen razsvetli okolico? Tisto bližnjo, pa tudi bolj oddaljeno. Že en mali plamenček. Kako pa lahko okolico razsvetli velika luč ( Iz 9, 1 )? O tem sem razmišljala namreč jaz, o luči, ki se širi ... Tudi o dobrem, svetlem, ki ga naredimo in se nekje, nekomu, tudi če se nam zdi, da se je morda izgubilo v vesolju, pozna, morda nekomu njegov prostor ogreje, ga osvetli. Nekako tako sem začela proces oblikovanja ideje za motiv ... Po kar nekaj letih smo spet imeli med ustvarjalci božično-novoletnih voščilnic malčka oziroma tokrat malčico. Seveda jo je bilo nujno treba vključiti v proces. Poglejmo, kako nam je vse to uspelo združiti :) * Ne spreglejte mnogih unikatnih idej za izdelavo voščilnic (na blogu jih nabiram že leta) ter drugih adventnih in božičnih radosti in sladkosti *
Noži so tudi za majhne otroke nepogrešljiv kuhinjski pripomoček. Prvi nož, valoviti sekljač, sem svojim fantom predstavila kmalu po dopolnjenem 16. mesecu. Od takrat dalje radi sodelujejo v kuhinji (no, v splošnem, z drugimi nalogami, že prej) pri pripravi svoje malice ali obroka za vso družino. Pripravila sem pregled prvih nožev, ki jih lahko ponudite otrokom
Plezaje na drevo, skok na travo, malo s kolesom, pa v lužo, v pesek, za žogo, v blato, tek čez drn in strn ... vse znova in znova, vmes pa se naše dvorišče napolni s takimi in drugačnimi 'zakladi' in instalacijami, glave z izkušnjami, telesa s kisikom (in nekaj minus energije). Tako nekako bi lahko povzela popoldneve mojih starejših dveh sinov, mlajši pa seveda vse opazuje in v svojem tempu, po svojih zmožnostih, vztrajno posnema. Resnično in vedno bolj cenim prosto, svobodno, neomejeno igro. Verjamem, da otroci sami vedo, kaj potrebujejo za razvijanje svojih potencialov, da si znajo poiskati prave izzive (seveda se kdaj tudi zmotijo, a tudi to je del igre in učenja), da so rojeni raziskovalci in da naši "PAZIIII!!" ne pripomorejo ne k njihovi varnosti in še manj k njihovemu razvoju.
R rad riše. No, R rad dela vse, kar delata njegova brata. In ostali. Za nič ne sme biti prikrajšan. S pisalom, takšnim in drugačnim je neustavljim in že vodi pred bratoma v številu takšnih in drugačnih fresk . Ponujanje papirja malčku namesto tal, sten in miz ni tako dobra rešitev, saj papir hitro zapleše po mizi ali celo na tla, rado se zgodi, da je tudi premajhen ...
Prazni lončki Sudokrem-a niso za v smeti - še posebej, če jih imate v različnih velikostih.
Ali preden vrnemo to lušno škatlo ... Še kar se imamo fino z njo ... Tudi "kirigami" medvedek je lep, a ne :) Pa s trakci smo se spet hecali :) Končno sem se spet spomnila na zajemanje in prenašanje . Mi je žal, ker sem malo pozabila na to lušno dejavnost ...
Zadnje čase si škrobne valjčke jemlje P, D pa je seveda moral poskusiti. Pol ure je delal in raziskoval ... užival. Prvič je P z njimi delal takole ...
... tudi v domu brez punčk :) Lovila sem dve dejavnosti v en kader in vmes ugotovila neobičajnost prizora. D je pred tem našel moj mali predpasnik in želel je, da mu ga nadenem. Segal mu je od podpazduh do gležnjev. V njem je zadovoljno hodil po stanovanju in celo plezal po stopnicah. Vmes se je P, kot že zjutraj, lotil nizanja perlic (v Antusu sem kupila paket mešanih lesenih perlic) na vrvico s plastično šivanko . Kmalu je do mize prišel D in tudi on je želel delati. Ponudila sem mu paleto in papirnate cvetke, ki sem jih dobila ob zadnjem spletnem nakupu pri Rayherju (hvala :) ). P je uspel nanizati vse perlice in s to prekrasno ovratnico ogrlico sem bila gotovo najlepša mama na svetu. Na mizi, pri njegovi levi roki ima letalo, ki ga je malo pred tem sam naredil iz škrobnih valjčkov . Jutranje nizanje, najprej modre, nato rumene. Pižamo si je oblekel sam :) Nanizal je kar nekaj "ogrlic". Sčasoma sem mu morala zamenjati vrvico za daljšo. ...
Trenutno imamo kar nekaj (5, 6?) takih lepih kartonastih škatel, še kakšna se nam obeta, in bolj malo (prostora za shranjevanje in) idej kako jih uporabiti. Eno, dve ideji že imam in našle se bodo tudi ostale , a za prvo je jasno, kaj bo - škatla . Fantoma je služila kot skrivališče, pa vlak, ladja, hiša, zapor, ograja ... Všeč mi je tudi Makedo komplet za gradnjo s kartonom , ampak ne vem, če je to že za nas. Nikakor se ne bi branila tudi take lušne hišice (tretja fotografija), ki je bila narejena za igro s svetlobno mizo ( ena najboljših idej za izdelavo ) oziroma (konkretno) z grafoskopom (ničesar od tega ŠE nimamo). Očitno kmalu postanem "cardboard mum" :)
Tokrat z D-jem. Trenutno mi cvetijo vse orhideje, kljub temu, da nisem prav pozorna do njih. Kavč smo premaknili pod okno in plezanje po naslonjalu, radiatorju in obenj naslonjeni zloženi likalni deski je postalo neizbežno. Norenje sem poskušala omiliti tako, da sem P-ja opozorila na zibanje cvetov (deluje vsakič), D-ju pa pokazala, kako lahko z omelcem, ki sem ga naredila v ta namen, obriše prah z listov rož. Z nedominantno roko sem list podložila, z omelcem pa potegnila po listu od stebla do konice. D-ju je bilo delo všeč in očistil je liste treh orhidej (od petih oziroma štirih; peta stoji na drugem koncu okenske police in smo nanjo pozabili). Imel je nekaj težav, saj so lonci nestabilni (visoki na majhni podporni ploskvi) in (pre)lahki, stebla obložena z bujnim cvetjem pa šibka in občutljiva. Več o izdelavi omelca za brisanje prahu z listov rož in namenu dejavnosti lahko preberete v moji prvi objavi . Namesto omelca bi lahko uporabili tudi (v vodo pomočeno ali pa tudi ne) vato , b...
Pred slabimi dvajsetimi leti, sem si iz prihrankov za 35.000 tolarjev kupila ta "prenosni stolp". Večinoma je predvajal CD-je skupine The Kelly Family :) Vmes ga je uporabljal moj brat in tako nekako nisem pozabila nanj. Prinesla sem ga P-ju in tam okoli drugega leta, ga je veliko uporabljal, si sam izbral CD, ga vstavil, prižgal in ko se je naveličal (včasih) tudi ugasnil. Najraje je vrtel gumb za glasnost. Odkar sta dva, je tišina vrednota in glasbe žal ne poslušamo več toliko (v bistvu se niti ne spomnim, da bi jo). Vsake toliko nam pa tudi uspe in tokrat se je D res zabaval z gumbi :)
Po nekaj trenutkih sumljive tišine in nato zvokih premikanja stvari po prej prazni mizi, sem pohitela v jedilnico. P je imel na mizi kakav, mleko, D-jev vrček in svojo skodelico in ravno je (najprej) D-ju pripravljal kakav. Fanta se pogosto, vedno pogosteje spreta. P zadnje čase prav grdo nagaja D-ju, za hec. Ta je od vsega maltretiranja še bolj občutljiv, kot je treba in se občasno preventivno maščuje in ukrepa. Nemočno se počutim, zares in taki trenutki pomirjajo ... Dokler (po)skrbita drug za drugega, mi je vseeno koliko sladkorja spravita vase. Pred dvema letoma sem brala zanimiv odgovor o tem, kako posredovati v otroških sporih družinskega terapevta Jesperja Juula , ki mi je dal misliti in večkrat se spomnim delčka le-tega:"Morda me boste vprašali, ali naj se vmešate v konflikt, če pride do prelivanja krvi. Da, če starejši otrok ni dovolj velik, da počisti kri in mlajšemu prilepi obliž. Sicer pa se ravnajte po načelu: “Sam si to storil in sam popravi!”" Kakav...
