Ni skrivnost, da rada sama naredim darilo, del darila ali pa vsaj sama zavijem (bolj ali manj) skrbno izbrane predmete. Nekaj sem jih že delila z vami pred časom. Tokrat bi vam rada pokazala nekaj mojih zadnjih in najljubših projektov. Morda vam pride prav, vas navdihne ali vsaj spodbudi k ustvarjanju in podarjanju še bolj osebnih daril.
Če se le da, v zavijanje, in pravzaprav že v izbiranje daril, vključim svoje otroke (in moža, ampak ni vedno za :) ). Navdih običajno začnem iskati pri samem obdarovancu, priložnosti za obdarovanje, me pa rado, sploh če si ni tiste prave, hitre ideje, malo odnese. Najtežje je obdarovati moške, najbrž nisem edina, ki ima težave z njimi. Včasih podarimo kar denar (po namenu) ali bon. Kuverte v obliki srajce se mi zdijo prav posrečene. Navodila, čisto enostavno jih je izdelati, najdete tu. Ob steklenički domačega piva, bravo svak, pa vsak pozabi, da gre sicer za izjemno nedomiselno darilo.
Skoraj vedno imam na zalogi kakšen zanimiv kos papirja, ki so ga poslikali moji fantje in ga radi uporabimo za zavijanje. Marmoriran papir se nam je odlično obnesel. Včasih v domač ovojni papir zavijemo celotno darilo, kot smo predpasnik in kravato domače izdelave, včasih ga uporabimo namesto traku - kot pri knjigi Ustvarjalno leto. Le-ta nam je tako všeč, da imamo vedno kakšno na zalogi in nas je že večkrat rešila kot darilo v sili.
Moja najljubša pentlja ni iz okrasnega traku ampak kar iz balonov. Po mojih izkušnjah so tudi otroci tega mnenja :) Balone imamo vedno na zalogi. Za daljši trak sem uporabila podolgovat balon namenjen oblikovanju različnih figur (ni zanimive stvari, ki se je moj nož ne bi lotil, le stružnico še išče), za zgornji, pentljasti del pa nekaj balonov v isti barvi. Balone sem preprosto zvezala skupaj. Seveda bi lahko uporabila več barv ali se še kako drugače igrala.
Kadar nimam na voljo darilne škatle, jo naredim. Spodnja je nastala tik pred zdajci. Neuspešno sem, avgusta, po lokalnih trgovinah iskala kovinsko škatlo za piškote, ki bi lepo zaokrožila temo darila (pustimo ob strani dejstvo, da je tretja, za katero sem bila prepričana, da jih nima, imela na izbiro kar sedem primernih škatel). Imela pa sem črno-belo škatlo z reklamnim logotipom. Zgolj prekritje logotipa tokrat ne bi zadoščalo, saj je bilo darilo namenjeno triletni deklici, pa tudi vsebina je bila precej princeskasta (sem si dala duška, ha!). Pobarvala sem jo z akrilnimi barvami, na pokrov pa, zaradi prekritja logotipa, ki ga barva ni povsem prekrila, prilepila še dva papirnata prtička (Tedi; z gobico sem nanesla mešanico Mekola in vode, približno pol-pol). Prvi prtiček sem nekoliko preveč namočila in se mi je precej obarval.
Darilna škatla je lahko tudi bolj preprosta ali pa zelo uporabna, kot na primer tale. Na belo, povsem običajno škatlo (kdo bi vedel s čim smo jo prinesli v naš dom, je bila pa lepa in zato sem jo zadržala), je P s črno akrilno barvo narisal enostavne motive. Vanjo smo zapakirali darilo za novorojenčka. Le-ta bo lahko škatlo že kmalu po rojstvu opazoval. Več o tem oziroma dojenčkih in črno-belem si lahko preberete tu.
In še verjetno meni najljubše darilo, kar sem jih kdaj zavila. Paketek za nečakinjo sem ovila v moder papir. P-ja in D-ja sem prosila, da narišeta travnik (zelo redko jima dam taka navodila, v bistvu zgolj ob tovrstnih priložnostih). Vsak je risal po svoje, P je predvsem narisal veliko muh. Risbici sem izrezala, tudi muhe, in oblepila škatlo. Iz rumenega jersey-a sem izdelala trakec za lase. Mere in celotna izdelava so šle precej na pamet tako, da ji je bil mogoče malo premajhen, je pa vsaj odlično opravil nalogo pentlje/sonca. Med 'žarke' sem zataknila še voščilnico - oblak, na škatlo pa prilepila leseno pikapolonico (ker jih ima rada in ker je imela tudi tortice v obliki teh čednih hroščkov). V tako ovitem darilu so se skrivale čudovite škatle/kocke.
O, hude in res zanimive ideje, Sanja! Tale s sonckom pa zmaga, svetovna je! :) Ni cudno, da je potem otrokom embalaza bolj zanimiva od vsebine. :)
OdgovoriIzbriši