Saj se mi boste smejali ... ampak deluje, res ...

Za veliko jedilno mizo imamo klop v obliki črke "L" in tri stole. P in D sta imela vsak svoj "trip-trap", eden mojega, drugi moževega. To je po mojem mnenju daleč najboljši visoki stol, ki ga lahko ponudite svojemu otroku, tisti iz vašega otroštva, je pa še toliko bolj poseben, saj je poln prask spominov ter je seveda poceni :) Temno rjavih trip-trapov nam je zmanjkalo. Bila sem pred tem, da poiščem rabljenega, a mi misel na to, da pri mizi ne bo niti enega navadnega stola, ni dala miru. Sprijaznila bi se s kakšnim višjim stolom za malo večje otroke, a ima naša miza precej nizko stranico; je ena tistih, pri kateri je sedenje s prekrižanima nogama malo zoprno. Tak stol torej ni prišel v poštev.

Odločila sem se, da P-jev stol dam R-ju, P-ju pa naredim povišico za običajni stol. Primerno višino sedala sem vzela kar po trip-trapu. Bolje bi bilo, če bi imel še kam naslonit noge, a ker to ni njegova edina miza, ima svojo mizico s stolčkom pol metra stran, nisem komplicirala. Iz 5 cm debelega stirodurja sem izrezala osnovo (oblikovala sem jo s pomočjo blazine za stol in stola) in jo oblekla v polnilo, katerega sem lepila z vročim silikonskim lepilom. Ker je bila prevleka malo prevelika, sem dodala še eno plast polnila (ni fotografirano). Iz debelejšega blaga sem izrezala različne trakove, zgornji in spodnji del ter jih sestavila skupaj. Vse to sem delala (seveda po meritvah, ampak vseeno) precej na pamet in ni mi jasno, kako se mi je konec koncev dobro izšlo ... Ni popolno, je pa to to, kar sem želela. Mož mi je predlagal, da bi všila zadrgo, prevleka pa bi bila tako pralna. Nisem se odločila za to, saj se mi je zdelo preveč komplicirano, na koncu pa sem ob počasnem ročnem "skritem šivanju" zgubila veliko več časa, kot bi ga z zadrgo. Projekt mi je vzel kakšnih 5, 6 ur dela in pol leta razmišljanja, načrtovanja in (predvsem) kompliciranja. Blago sem deloma urezala decembra, deloma aprila, vmes pa sem si privoščila šiviljski tečaj. Tako sem se razlik v natančnosti in smislu krojenja na nek način razveselila :) Povišico sem bolj zaradi zaščite pred umazanjem, kot potrebe, nameščala pod blazino za stol, a smo ugotovili, da P-ju ne ustreza najbolj. Zaenkrat imamo povišico pogrnjeno samo s kuhinjsko krpo. Ko nam odsluži, jo gotovo shranim za stara leta, takole prilagojenega stola, bi se namreč razveselil vsakdo po menjavi kolka.

To je eden od mojih najbolj usekanih projektov v zadnjem času. Kakšni so pa vaši, tudi kdaj malo nenavadni?