-->

Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Ljudsko izročilo za otroke


Prva knjiga, ob kateri so se vsi trije moji otroci zares ustavili in prisluhnili, je bila Enci benci na kamenci. P je najraje počival v mojem naročju med guganjem na visečem stolu, ko sem mu mrmrala Adijo, pa zdrava ostani, R-ja je najbolj umirjalo trepljanje po ritki ob mojem prepevanju Petelinček je na goro šel. D prosi, če mu lahko zavrtim tisto s "kalvarina bundačina", jaz, če se le izide, večino petkovih popoldnevov preživim v medgeneracijskem druženju ob prepevanju ljudskih pesmi, cela družina pa rada prisluhne Skrinji iz babičine bale.


Verjamem, da s prenašanjem ljudskega izročila otrokom ponudimo priložnost, da živijo kulturno dediščino, jim odpiramo okno do raziskovanja ene od identitet, ki jih bo spremljala vse življenje, ter krepimo spoštovanje do preteklih rodov - lastnih korenin.
Pri nas prenašanje ljudskega izročila na otroke poteka spotoma in v večji meri nenačrtno. Družinski vsakdanjik in praznik oziroma petek in svetek, lahko obogatimo na različne načine: 1. Petje ljudske pesmi;
Dojenčkom od rojstva (ali že prej) pojemo ljudske pesmi. Nikakor ni nujno, da so otroške, pomembno je, da jih radi pojemo mi (in kako se otrok odziva nanje). Kasneje jih pojemo skupaj z otroki. Takrat posežemo po kakšni otroški, priporočam pa, če ne želite kakšnih kasnejših razočaranj, da poiščete tudi manj znane kitice posamezne pesmi (Izidor ovčice pasel, vsi jo poznamo, je na primer pripovedna pesem o svetem Izidorju s tragičnem koncem; elektronskega vira nimam, jo je pa gotovo popisal Štrekelj). 2. Bibarije, prstne igre;
Gotovo se vsak od nas vsaj bežno spomni kakšne prstne igre iz svojega otroštva. Moja je "Miška kaško kuhala", fantje imajo radi "Ta pravi pijmo ... ". Našla sem celo knjigo Slovenskih otroških prstnih iger avtorja Igorja Cvetka, a je v naši knjižnici žal nimajo. Večna optimistka je nekaj teh iger že pred leti opisala na svojem blogu, se pa tudi kje drugje na spletu najde še kaj uporabnega. Te igre se lahko igramo že z majhnimi dojenčki, nekoliko kasneje, ko pač zmorejo, pa tudi igre na kolenu (kot Diči, diči diča ipd). 3. Izštevanke;
Izštevanke so kratke ritmične pesmi namenjene igri oziroma izštevanju. Slovenske ljudske izštevanke je v treh knjigah, Enci benci na kamenci (baje je v delu četrta??) zbral Roman Gašperin. Otroci jih imajo zaradi ritma, rime in šaljivosti, pa tudi dolge niso, običajno zelo radi. 4. Ohranjanje in novo vpeljevanje (pozabljenih) običajev;
Imam srečo, pravzaprav berglo, saj nisem edina pri hiši, ki se ji zdi pomembno, da otroci spoznajo nekatere ljudske običaje, ki gredo ponekod v pozabo. Sama sem namreč pred manj kot desetimi leti prvič slišala za poprtnik in da ga je nekoč pekla celo moja stara mama, moji otroci pa v adventnem in božičnem času živijo z njim. To je le en primer. Povežite se, vsaj za praznike (praznični običaji so bolj živi) s starejšimi sorodniki, sosedi, jih sprašujte, preden bo prepozno, morda skupaj specite tisti kruh v krušni peči, o katerem ste že tolikokrat govorili. Otrok ne učite le pravilnih imen predmetov, običajno so jim tista stara, narečna (in še kak germanizem :) ) še bolj simpatična (zapomnili si bodo pa tako ali tako oboje). 5. Rajalne in ostale igre;
Rdeče češnje rada jem, Bela bela lilija/Rdeči rdeči tulipan, Ringa ringa raja ... Ne pozabimo jih in zaplešimo, zarajajmo z otrokom. Prav tako otroke naučimo ostalih iger, kot so Trden most, Zemljo krast ... Večkrat slišimo, kako se otroci ne znajo več igrati teh iger, ampak, se jih znamo mi? Smo jih prenesli na otroke? 6. Ljudski plesi;
Tudi če vaše poznavanje slovenskih ljudskih plesov ne seže dlje od vrtenja pri Ob bistrem potoku je mlin, kola ob prepevanju pesmi Lepa Anka, ali že omenjenih rajalnih iger, lahko ob pomoči sodobne tehnike otrokom, recimo namesto risanke, vsaj malce odprete vrata v ta bogati svet. P-ju in D-ju sem na primer lani pokazala nekaj posnetkov iz gala koncerta AFS F. Marolt in bila sta  o č a r a n a. 7. Pripovedi iz preteklosti;
Tiste v živo, če le imate priložnost, so najboljše, posežemo pa lahko tudi po knjigah. Naši družini izredno ljuba je Skrinja iz babičine bale avtorice Berte Golob, ki jo ne le beremo, ampak tudi poslušamo na starem posnetku. Naslov kasete je Babičina skrinja, če boste iskali (CD se preverjeno dobi tudi v knjižnicah). Glas Milene Zupančič tako lepo boža, prehodi med poglavji pa so s kratko pesmijo in pripovedjo starih (namerno ne uporabljam besede "starejši") ljudi izredno smiselni in nežni; tako do nedavnega sploh nisem vedela, da je tudi posnetek razdeljen na poglavja. Ob branju in poslušanju dela (če beremo z majhnimi otroki vnaprej preberemo knjigo in razmislimo, če bi katero od poglavij pustili za kasnejši čas) se nam odpira ogromno tem in priložnosti za življenjske pogovore z otroki. Knjigo postopoma po poglavjih berem tudi skupini starih ljudi in je odličen pripomoček za začetek pogovora ('conversation starter'). Večjim otrokom predstavimo ljudsko modrost - pregovore. Pri nas so še posebej zanimivi vremenski pregovori (na tej in tej povezavi) in vremenski preroki (Matija, ki led razbija, Zofka, ki moči, češnje sredi junija ... ).
Poslužimo se lahko tudi starih fotografij, dokumentarnih filmov ... vsega, kar govori o preteklih časih. 8. Ljudske pravljice in legende;
Koliko slovenskih ljudskih pravljic iz tega seznama poznate? In niti niso še vse, manjka Hvaležni medved in zagotovo še katera. Jaz sem se nad seboj kar malo zgrozila, priznam :) Zelo zanimivi so miti, pripovedi in legende, na primer o nastanku imen krajev, ledinskih imen itd. Nekaj teh iz krajev osrednjeslovenske regije najdete na tej povezavi. 9. Poslušanje ljudske glasbe;
Ne, ne ponavljam prve točke. Slovenska ljudska pesem ni bogata samo v smislu količine (ohranjenih) pesmi, ampak tudi čisto tehnično. Je namreč večglasna, prevladuje ljudsko triglasje, ki se mu lahko doda še četrti glas "na čez" ali "na cvik". Nič nenavadnega ni, če zasledimo 5/8 ali 7/8 takt. Petje je bilo spremljano z različnimi ljudskimi glasbili (klik še sem).
Raznolike izvedbe bogatijo. Pri nas radi prisluhnemo tudi različnim priredbam, ki malo bolj ali malo manj sledijo izvirniku. V zadnjem času poslušamo predvsem: Stoji mi lipica in Tam gori na gori - Klarisa Jovanović, Po lougi lejče - Lunin med, Enci benci Katalenci - Katalena. Imamo tudi nekaj CD-jev Otroškega zbora RTV Slovenija (Kaj pa ti piskaš, Slišala sem ptičko peti). Naštete zgoščenke so vse namenjene otrokom, se pa z oznako "otroška" ne omejuj(e)mo. 10. Izdelovanje slovenskih otroških glasbil, zvočil in zvočnih igrač;
Izdelamo lahko tudi različna otroška glasbila, zvočila in zvočne igrače. Veliko predlogov najdemo v knjigi Igorja Cvetka, Trara, pesem pelja (2004, mislim, da je razprodana). 11. Priprava slovenske tradicionalne hrane;
Vsaj kdaj pripravite kaj tradicionalnega. Tudi če se izogibate določenim živilom, gotovo se v bogati zakladnici najde za vsakega kaj (če ne pa z nadomestki). Vključite otroke, naučite jih postopkov, trikov za uspešnost, predajte družinske kulinarične skrivnosti.

12. Obisk razstave, muzeja, kjer lahko vidijo (in primejo?) predmete;
Knjige, posnetki, pripovedovanja, pa čeprav iz izkušenj, včasih ne povejo toliko, kot stari predmeti - sploh, če jih lahko otroci primejo v roke. Sledite ponudbi lokalnih dogodkov, muzejev, knjižnic. V sodobnih muzejih je že stalna praksa, da imajo del vsebin namenjen posebej otrokom. Slovenski etnografski muzej ima tako super "labirint" EtnoAbecedaŽ, v katerem se lahko mali raziskovalci spoznajo z različnimi predmeti in pojmi od A do Ž, Mestni muzej Ljubljana pa ima program posebej prilagojen družinam. (Namig za deževne dni: vsi javni slovenski muzeji imajo enkrat na mesec prost vstop, običajno so to prve ali zadnje nedelje v mesecu.)


Bolj od vsega naštetega, pa je za prenašanje ljudskega izročila na otroke pomembno, da smo odprti do starega, našega, priložnost pa naj dobijo tudi izročila in tradicije drugih krajev, dežel, da se ne omejujemo s sodobnimi princeskami in superjunaki, da raziskujemo in da v tem duhu tudi vzgajamo.


Pa vi, imate še kakšen predlog, kako ljudsko izročilo predstaviti otrokom?
___

Iz srca se zahvaljujem dragi prijateljici Klari, univerzitetni diplomirani etnologinji in kulturni antropologinji, za pregled in dopolnitev besedila.

QuickEdit

You Might Also Like

3 komentarji:

  1. Super objava! Nekaj takega čakam že dolgo časa. Pri nas je trenutno aktualen CD Pojte, pojte, drobne ptice in pa slikanica Cicido (ne revija!). Največji vtis pustijo obiski tradicionalnih festivalov (jurjevanje, flosarski bal itd.) in pa aktivna udeležba pri določenem kmečkem opravilu (ličkanje, košnja in obračanje sena, trgatev). Če pa se zraven še zapoje, je pa toliko lepše.

    OdgovoriIzbriši
  2. Hvala <3 Ja, načinov je veliko ja...

    OdgovoriIzbriši

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate