-->

Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Še par besed o topponcinu ...


Ko sem prvič pokazala topponcino, smo ga pravzaprav komaj začeli uporabljati. R-ja smo namreč prinesli iz porodnišnice z vneto ritko. Zdravili smo jo tako, da je bil čim več časa samo v bombažni plenički, brez prekrivnih hlačk. Da nismo namočili vsega (seveda smo ga tudi zelo pogosto previjali), smo uporabljali nepremočljivo podlogo (take imamo na prav vseh posteljah, tudi na najini) in flisaste oddejice, ki slabše pijejo vodo.

Kakor sem bila do R-jevega rojstva navdušena nad topponcinom, sem po njem postala malo skeptična. Presenetilo me je to, kako imam vso nego in rokovanje, hm, v rokah. O   n i č e m e r   mi ni bilo treba razmišljati (papirji so druga zgodba :P ). Če sem se pri prvem otroku učila, je pri drugem sledil šok nad majhnostjo novega bitja in vprašanja v smislu, "kako že gre to". Zdaj mi je bilo pač povsem jasno (no pač nisem doživela "šoka"), da se novorojenčka drugače oblači in previja kot eno, dvoletnika, da je veliko manjši, nisem se več ukvarjala s svojimi gibi, s tem, kaj je treba, kaj rabi in kako bom nekaj izvedla. Ne, vse je šlo, vse je bilo v rokah. Avtomatika. No, topponcino ni del te avtomatike in morala sem se ga naučiti uporabljati (oziroma se na začetku vsakič spomniti in ga uporabiti).

R se v njem zelo dobro počuti. Veliko manj ga zmotijo prelaganja in odlaganja. Dejansko, me je kar presenetilo. Pri nošenju mi njegova notranja roka ne uhaja več za moj hrbet (kar mi tokrat povzroča težave - mogoče ne bi škodilo, če bi ga držala z obema rokama, na primer ;) ). Ne bom rekla, da je položaj otroka v topponcinu 100% popoln. Ni, ampak tudi trakcijo prek medenice (itd.) je h* težko (pravilno) narediti (mi vsa šolska teorija zelo malo koristi). Ne verjamem, da je prav veliko staršev, ki bi znali svoje otroke držati bolje, kot jih lahko v topponcinu.

Po dveh zimskih fantih se mi je sprva zdelo strašno fino, da bom tretjega oblačila bolj na lahko in o stiku koža-na-kožo sem razmišljala zelo romantično, a moj pot (vročina in hormoni) na njegovi koži še zdaleč ni bil prijeten. Oba sva bila čisto lepljiva in topponcino je rešil tudi ta problem. Ni zamenljiv z navadnimi oddejicami, saj je bolj čvrst (ne visi kar tako), se nekako vdela po otroku, ni prevelik, zato si vanj ne zapletamo rok po nepotrebnem in ne pokrivamo otroka. Najbolj pa me je presenetil mož. Sprva je, niti ne tako potihem, zavijal z očmi nad mojim nakupom, po prvi uporabi pa se pritožuje, zakaj mu R-ja (kadar ga pač ne) nisem raje podala v "kapučinu" in kje ga imam (nekako tako je bilo tudi pri pralnih plenicah).

Ko ga (preraste in ga) ne bomo več uporabljali za nošenje, bo svoje mesto gotovo dobil na (Airex-ovi) blazini, pod mobili in igračami za prijemanje (in še čem). Mi smo torej zadovoljni, vsi.






Kaj več o topponcinu si lahko preberete pri Labirintu življenja, jaz pa vam pokažem še vzorec bombažnega polnila:

QuickEdit

You Might Also Like

5 komentarjev:

  1. Zivjo, topocino je definitivno pritegnil mojo pozornost. Me pa zanima, ce si pri kaksnem od otrok poskusila povijati v struco? Se ti zdi topocino boljsi?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, tudi to sem poskusila. Kaksne hude razlike nisem opazila, je pa res, da je drugi, ki sem ga povijala najbolj miren od vseh in je bilo tako, če je bil povit ali pa ne. Stvar karakterja. Za v to vročino pa povijanje nekako ni ... vsaj jaz ne oblačim otrok bolj kot sebe ... Pa tudi težje je enoročno (starejša dva trenutno še kar nista v vrtcu) dobro držati povitega kot v topponcinu (glavica).

      Izbriši
    2. Sicer pa imamo lahko v topponcinu tudi povitega otroka ;)

      Izbriši
    3. Vas zapis o topocinotu tudi mene spodbudil k izdelavi. Na zacetku doma ni bilo navdusenja, a je kmalu prirastel k srcu vsem. Uporabljamo ga se vedno (9 mesecev), predvsem za uspavanje. Otrocek se prav nasmeje, ko ga polozimo na topočino in zavijemo z odejo v strucko (trenutno to ni vec tako in, ker morajo biti roke zunaj, a obcutek ji je vsec). Sabo smo ga vzeli na vsak odhod od doma, ko je bilo potrebno prespati :D podobno smo zaceli delati tudi z napihljov zogo, ki pomaga uspavati naso skratinjo :D Ko je cas za spanje, tekamo po stanovanju in se slisijo zvoki: kje je topocino!!!???!! :D

      Izbriši
    4. Ooo, hvala za izkušnjo oziroma povratno informacijo. Lepo, res :)

      Izbriši

xxxx
aaaa Arhiv spletnega dnevnika

Follow @zogice.in.kravate