P pogosto zamenja čevlja, tako kot večina otrok, če ne kar vsi. Pri copatih ga ne popravljam (nosi mehke usnjene in je praktično vseeno), tako kot ga ne popravljam, ko narobe obleče spodnje perilo ali včasih tudi hlače (odvisno od priložnosti, smo pa bili že na rojstnem dnevu z dvema repkoma, pa sem preživela. Hvala mož :) ). Pri čevljih ni tako zelo vseeno. Naredila sem mu zelo enostaven pripomoček (četrta fotografija; toplo priporočam ogled vseh fotografij tega čudovito pripravljenega okolja). Vzela sem P-jeve gumijaste škornje, ki so njegova največja obutev. Obrisala sem jih na bel papir, nato pa izrezovala nekoliko ob črti, da sem dobila še malo večja stopalca (nekako nima smisla, če se povsem skrije pod čevljem, a ne). Malo sem tudi popravila obliko, saj se mi krivine sprva niso zdele dovolj poudarjene. Črko "l" P že recimo da pozna, "d" bo pa tudi kmalu na vrsti, zato sem ju kar napisala. V folijo za plastificiranje sem dala rumen papir, gor samo položila izrezana stopalca, splastificirala in ponudila P-ju. Najprej se je malo muzal in smejal, ampak je razumel princip. Sam se skoraj ne spomni, da bi preveril, ali se mu je uspelo pravilno obuti, ga pa spomnim jaz, raje kot da mu direkt povem, da ni pravilno obut oziroma kot da se kregam o tem.