Fanta imata oziroma sta imela dve kvačkani ropotulji polnjeni s kraguljči, D-ju pa sem naredila tudi
verigo. Doma narejene igrače so se izkazale za odlične, saj sem jih po potrebi (=redno) prala in sušila skupaj z oblačili. Pred parimi meseci (se pravi, da tudi za D-ja ni bilo več aktualno) sem odkrila
tele ropotulje. Všeč mi je ideja, izvedba pa malo manj (glej spodnje robove). Odločila sem se, da ob prvi priložnosti poskusim narediti lepšo. Za dojenčico, za katero komaj čakam, da jo spoznam, sem naredila ropotuljo, ki se ujema z njenimi
pleničkami.
Kos blaga sem prepognila (lice na lice) in zašila zgornji in spodnji konec ter del stranice, na sredini pa sem pustila luknjo, skozi katero sem blago obrnila in polnila s poliesterskim polnilom in nekaj kraguljčki. Blago se precej cefra in ker ne bo šla samo v roke ampak tudi v usta, je skriti šiv postal "skriti". Škoda, da sem morala šivati ravno pri vzorcu, na beli podlagi se ne vidi toliko.
Dolga je za mojo dlan in malce debelejša od mojega palca, ni pa močno polnjena, tako da jo bo lahko prijela tudi drobna ročica. Želela sem si malce manjše ... Drugič ponovim z blagom, ki se manj cefra in širšim robom; oboje je predpogoj za lep(ši)/skriti šiv. Vseeno zadovoljna, upam, da bo tudi mlada družinica ...
Ni komentarjev
Objavite komentar