žogice in kravate

V kolikor me spremljate vsaj pet let in pol, potem morda ob naslovni fotografiji zavozlanih pižamic doživite kak deja vu . A tiste niso bile moje , ti sta. Tokrat bi z vami rada delila navodila za izdelavo zavozlanke, preproste, lepe in praktične pižamice za najmlajše dojenčke, ki je ne zapenjamo, ampak le na hitro zavežemo z enim vozlom. 

Prišla je.  Na prvi poletni dan.  Ljuba naša mala-velika A ...  Zdaj nismo več samo 'mama in fantje' ... In danes je 7 let žogic in kravat . To bo še dogodivščin!

Mobile za dojenčke so moj najljubši material za otroke. Z njimi sem začela. Nekaj tednov po rojstvu prvorojenca sem se spomnila paraprofesionalnega izobraževanja na Montessori inštitutu in mobil ( če se prav spomnim, sem jih videla tudi v praksi, saj je predavateljica imela s seboj svoje malo dete) ter sem se vrgla v zapiske, nato pa iskala dodatne informacije vsepovsod. Ustvarjanje me je v tistih zgodnjih tednih pomirjalo, P pa se je nanje izredno dobro odzival ... Ni jih bilo težko vzljubiti, resnično ne. Celo P in D se še vedno spominjata, kako se jim je njun mali bratec zadovoljno smejal. Nedolgo nazaj sem med brskanjem po IG naletela na res čudovite mobile, lastovke, in takoj mi je bilo jasno, kaj bo za darilo od tima dobila sodelavka, ki je teden pred tem prvič postala mama.

Prijateljica je pred nekaj meseci rodila drugega otroka. Bolj se je njena nosečnost bližala koncu, več člankom, knjigam, stranem in predavanjem je sledila na Facebooku (in mi ostali z njo). Sprva me je, priznam, malo presenetila, potem pa sem se spomnila na njene boje s prvim otrokom in svoje strahove iz prve nosečnosti.

Ne spomnim se več, kdaj sem nazadnje kupila darilo za novorojenčka. Za tako posebne priložnosti se še dodatno potrudim in izdelam kaj lepega, uporabnega, unikatnega. Tokrat z vami delim moj seznam najljubših daril, s katerimi sem presenetila mlade družine.

Dojenčkovo verigo, grizalo, sem naredila pred leti in jo že pokazala na blogu . Sešila sem še eno, tokrat za nečakinjo.

R-jeva botra sta postala starša in želela sem jima podariti nekaj, kar bi nastalo z vsaj nekaj R-jevega sodelovanja in bi bilo vsaj približno uporabno.

Ste že mislili, da bo konec dojenčkastih objav, kajne? Ne, ne, ne še :) Postala sem teta in darilo za malo nečakinjo sem v celoti naredila sama. Prvič sem poskusila izdelati grizalo - zajčje uhlje.  In kako sem se lotila?

Ne morem verjeti, da sem že celo leto doma, na dopustu in, hm, ja, dopustu :) ... Malo sem pospravljala po blogu, delala red ter naletela na mojo drugo porodno zgodbo. Spisala sem jo dobro leto nazaj, še noseča, na prošnjo študentke babištva (sploh si ne morem predstavljati, da je pela v otroškem zboru, ki sem ga vodila, z nekaj sreče pa bi jo lahko srečala v porodni sobi) . Na blogu je nisem nikoli objavila, pa je škoda, če ostane med osnutki, a ne ... Mogoče se vam bere kar malo kičasto ... Tisti, ki me poznate, upam da že veste, da je pri meni kič zgolj takrat, kadar se mi le-ta zgodi (ali pa ob kakšnem hudem nepojasnjenem navdušenju) . Tako je bilo drugič, z drugim porodom - kič. Še zdaj mi je v ponos, niti ne znam razložiti kakšen ... In še zdaj predelujem napetosti, ki so upočasnjevale sicer lep, a ne tako romantičen in popoln tretji porod . *** Moja porodna zgodba ali ko se tretjega poroda lahko le veselim Na prvi porod se nisem zares pripravila. Kako pa se priprav...

Spet ropotuljice , ja :) Tokrat na čast prvemu R-jevemu zobku, ki je na dan pokukal malo pred dopolnjenim osmim mesecem. Ropotuljice, še posebej take iz blaga, ki se lahko perejo, so odlična grizala. Spodnja ni moja prva ( prvič , drugič , tretjič ), gre za izboljšano verzijo . Če nimamo šivalnega stroja, jo lahko sešijemo tudi na roke. Uporabimo lahko samo en kos blaga, ali pa tudi več. Običajno blago urežem kar malo na oko. Večje oziroma širše ropotuljice je lažje polniti in izdelati, manjše oziroma ožje so bolj simpatične. Izbrana kosa blaga sem zašila "lice na lice", potem pa po licu še okrasni (v tem primeru varnostni :) ) šiv čez tri plasti (torej plast, po kateri šivamo in tisti dve, ki smo jih prej že zašili, Ko boste poskusili, vam bo jasno, obljubim :P ) . Obšila sem jo še s strani ter jo obrnila na pravo stran. Polnila sem jo s polnilom "na meter" , lahko bi uporabila tudi tistega "razsutega" , ali pa bi ga vzela iz kakšne odslužene plišaste i...

Tale material sem izdelala že za P-ja, a si zasluži svojo objavo . Na oko sem izrezala šest majic iz tršega papirja in nanje s flomastrom narisala od nič do pet krogov - gumbov. Na male kljukice za perilo sem napisala številke od 0 do 5. Pripravljeno sem ponudila v plastični posodi s tankimi robovi (Ikea), v katero sva po končani aktivnosti zložila tudi skledici s kljukicami in majicami.

"Ja, seveda, vedno več," sem odgovorila z nasmehom in se tiho spraševala, kdaj nazadnje je šel D na stranišče. Vprašanje sorodnice se je nanašalo na pralne plenice , ampak mi res veliko* peremo ... D je sicer tudi ponoči suh že od poletja**, a kadar je prehlajen in veliko kašla, so nočne nesreče neizbežne. Zelo so mi všeč naše zaščitne podloge . Te in belo bombažno napenjalno rjuho perem na 95 ali 40 stopinj, odvisno katero perilo je prej na vrsti, kar je meni pomembna olajševalna okoliščina. D se na žalost oziroma na srečo, odvisno od situacije, vedno odkriva ponoči, tako da je oddeja običajno suha. Sicer pa je tudi ta pralna, moja iz študentskih let, antiastmatična. Ideja . Zaščitne podloge in rjuhe lahko na posteljo namestimo v več slojih , torej vzmetnica-zaščitna podloga-rjuha-zaščitna podloga-rjuha. Sistem ni preveč primeren za starejše otroke oziroma za uporabo brez plenic (problem je, če se polula ob robu in potem zmoči vse sloje;  been there, done that ), s...