R že nekaj mesecev na kratko, a redno dela s tem labirintom (pred kratkim so spremenili dizajn oziroma barve) . Njegova brata ga, tudi kasneje, nista niti pogledala. Ker se mi je zdelo, da ima preveč zavojev in vsega, sva ga s P-jem razstavila. Sprva sva pustila samo najbolj enostavno oziroma najmanj zavito žico, nato pa sva vseeno dodala še drugo, modro. Tudi kroglic nisva uporabila vseh - večina jih je vmes že dobila novo nalogo (za natikanje in podobno). In ... kako lušno je imeti pomočnike, take, ki jih ni treba pisati med narekovaje ali z ležečimi črkami. P-ju sem na hitro pokazala kako in kaj, potem pa je vse vijačenje opravil sam. Kako je bil ponosen ...
Zadnjič me je prijateljica vprašala, kako bi lahko spodbudila plazenje pri hčerki, stari sedem mesecev. Kako sem ji odgovorila? Plazenje spodbujamo tako, da otroku ponudimo dovolj priložnosti za osvajanje te veščine - torej tako, da je čim več na tleh . Stajice nikakor niso primerne, nosilke ves budni čas pa tudi ne. Pomembno je, da je primerno obut in oblečen . Copatki naj bodo mehki, nedrseči. Nogavičke z bremzicami (ABS nogavičke) niso najboljše, saj so nedrseče površine običajno samo na sredini podplata. Idealno bi bilo, da bi bil otrok bos, a to žal ni vedno mogoče. Sama kupujem uvožene usnjene copatke. Pri tistih slovenskega porekla mi niso všeč na podplat prišite blazinice iz gume. Zdijo se mi namreč povsem nepotrebne in moteče za najmlajše. Obutev naj bi čim bolj spominjala na boso stopalo, torej je usnje, brez gume, najpametnejša izbira. Podobno je z oblačili - idealno bi bilo, da bi bila kolena gola, sicer pa pazimo, da so oblačila dovolj široka oziroma razteglji...
V zadnjem času sem, smo, spet pri senzoričnih stekleničkah. Eno sem izdelala za R-ja, drugo za darilo (tretjo pa že dolgo dolgo nazaj, a je še nisem pokazala). Kaj so sploh senzorične stekleničke? To so stekleničke, bolje rečeno plastenke, polnjene z različnimi tekočinami in/ali drobnim materialom. Namenjene so raziskovanju dojenčkov ali malčkov (ali večjih otrok, odvisno od vsebine). Na tak način lahko otroci raziskujejo njim nevarne predmete (take in drugačne drobižke), se umirjajo ob opazovanju vrtincev bleščic in ostalega, urijo koncentracijo ob opazovanju, se učijo (jezikovna steklenička z zeleno obarvanim rižem spodaj; dopolnimo jo lahko tudis kakšnimi nalogami - s kakšnimi "I spy" igrami, na primer) ... Z njimi lahko tudi spodbujamo plazenje pri dojenčkih, saj se zaradi teže običajno ne odkotalijo predaleč. Kako jih naredimo?
Imeli smo tamburin . R ga je oboževal, prav tako D in najbrž tudi P. Ampak očitno smo P-ju pozabili povedati , da se na tamburin ne igra s paličicami (za računanje). Ah ... R-ju smo nato ponudili lesen boben. Tudi tega se ni branil (in njegova brata prav tako ne) . Večkrat dnevno ga poišče, malo zaigra in se nasmiha svojim dosežkom. Priporočam, oboje.
Smešno se sliši, vem, a nedrseče podloge, tiste za v kuhinjske predale, lahko še kako olajšajo življenje dojenčkom in malčkom: 1. Nedrseča podloga na stolu. Dokler dojenček z nogama ne doseže tal ali pa ima previsok stol (boljša rešitev bi bila seveda nižji stol, ampak kaj ko otroci tako hitro rastejo) , mu rado drsi. Kos nedrseče podloge na sedišču stola poskrbi, da ritka ostane na svojem mestu (vsaj dokler se otrok ne odloči drugače :) ). 2. Nedrseča podloga pod preprogo. R se že nekaj časa postavlja na noge in zdi se, da vsak trenutek in primerno visoko oporo izkoristi za vajo. Na preprogi mu je zelo drselo. Vem, da se dobi tudi posebne nedrseče podloge za pod preproge, a ker je naš problem začasen (prej ali slej bo ugotovil, kako se postaviti, da se prepreči drsenje preproge po tleh) in ker smo imeli še nekaj kosov nedrseče podloge za predale, sem uporabila kar to. Na drsenje, gubanje preproge in padce smo v hipu pozabili. (Seveda bi bilo bolj pametno, da...
O D-ju zadnje čase malo manj pišem. Košare zakladov smo pospravili, ko je postal suvereno mobilen v prostoru, saj si igrače in ostale predmete za raziskovanje najde sam, ko kobaca naokoli. Bratove igrače so tako ali tako najbolj zanimive, sploh, če so ravno takrat (oh, kakšno naključje!) v uporabi. In slednje pravilo velja za oba. Škatlo za prepoznavanje stalnosti predmeta (tako, kot se jo vidi na prvi/spodnji sliki) sem naredila že za P-ja. Škatla z dvema odprtinama prilepljena na lepenko, ki lepo pade v pladenj. Ni ga pritegnila. Nekaj mi je manjkalo, nekaj me je motilo ... Kaj je sploh stalnost predmeta? Otrok pri starosti 9, 10 mesecev začenja razumeti, da stvari obstajajo kljub temu, da jih tisti trenutek ne vidi oziroma kako drugače zaznava. S tako (ali podobno) škatlo lahko ponavlja in raziskuje izginjanje in pojavljanje predmeta v nedogled. Tako kot na primer ta deklica na (slovenskem) posnetku: Otrok pri delu s tem materialom kr...
D vse zgrize. Dobesedno, kot bi imeli miši. P je samo nosil v usta in so bile stvari nevarne njemu in ne obratno, kot je D nevaren stvarem. Odrgiznil je že košček P-jeve čelade, iz večih strani zaoblil žogico skokico, poškodovana je tudi moja ravnotežna blazina, obdelal nekaj P-jevih revij, uničil slušalke, resno je ogrožena vsaka škatla in še in še ... P-jeve stvari umikamo kolikor se da (ima svojo košaro in prostor na res visoki okenski polici, pod katero ima stopničke), je pa D na dveh nogah že tako visok, da doseže skoraj vse, kar doseže P brez pručke. Da potegneš pladenj z listi ali sestavljanko iz visoke police je namreč dovolj, da dosežeš samo rob (s konicami prstov). Nevaren je tudi na štirih, potiho se premika, skrije v svoj kot in že kaj obdela. Nikoli ne vem, kje je, če ga spustim iz oči. Pred časom mi je že bilo postavljeno vprašanje , kako preživet in živet z dvema različno starima brez, da bi bil kateri izmed njiju prikrajšan. Nimam pojma, povem po pravici, ...
Za spremembo vsako posebej. Prazna škatla robčkov in svilen šal. Ker je bil (pre)hitro zunaj, sem na notranji konec privezala še enega. Trakci v prazni embalaži čaja so bili najbrž prezahtevni. Računala sem na to, da mu bodo všeč (relativno) majhni vozli, pa je imel kar nekaj težav pri prijemanju. Poskusila sem še enkrat, tokrat bolj umirjeno, z enim trakcem in z večjo površino za prijemanje. Mi ni žal drugega poskusa, všeč mu je. Naš motorični labirint (kroglice na žičkah) pa bo kmalu ostal brez "kroglic"... Zgornje je prišlo od tukaj , vročina je prišla sama ...
