žogice in kravate

Blaženi čas, ko otroci še nimajo želja za pustne kostume! Našo najmlajšo, lani še dojenčico, smo tako oblekli v Julio Child . Malo za hec, malo zato, ker smo vse reciklirali, malo tudi, ker smo lahko uporabili A ljube kuhinjske pripomočke. Kakšne prve kostume sem izbrala fantom? P je bil Dopplerjev efekt , D dinozaver , R zajček . To leto pa so bili liki iz Star Wars - Darth Vader, Luke Skywalker in Yoda . Oh, kje so časi Tačk na patrulji ! Naše ostale kostume lahko najdete na tej povezavi .  

Zadnjič me je prijateljica vprašala, kako bi lahko spodbudila plazenje pri hčerki, stari sedem mesecev. Kako sem ji odgovorila? Plazenje spodbujamo tako, da otroku ponudimo dovolj priložnosti za osvajanje te veščine - torej tako, da je čim več na tleh . Stajice nikakor niso primerne, nosilke ves budni čas pa tudi ne. Pomembno je, da je primerno obut in oblečen . Copatki naj bodo mehki, nedrseči. Nogavičke z bremzicami  (ABS nogavičke) niso najboljše, saj so nedrseče površine običajno samo na sredini podplata. Idealno bi bilo, da bi bil otrok bos, a to žal ni vedno mogoče. Sama kupujem uvožene usnjene copatke. Pri tistih slovenskega porekla mi niso všeč na podplat prišite blazinice iz gume. Zdijo se mi namreč povsem nepotrebne in moteče za najmlajše. Obutev naj bi čim bolj spominjala na boso stopalo, torej je usnje, brez gume, najpametnejša izbira. Podobno je z oblačili - idealno bi bilo, da bi bila kolena gola, sicer pa pazimo, da so oblačila dovolj široka oziroma razteglji...

V zadnjem času sem, smo, spet pri senzoričnih stekleničkah. Eno sem izdelala za R-ja, drugo za darilo (tretjo pa že dolgo dolgo nazaj, a je še nisem pokazala). Kaj so sploh senzorične stekleničke? To so stekleničke, bolje rečeno plastenke, polnjene z različnimi tekočinami in/ali drobnim materialom. Namenjene so raziskovanju dojenčkov ali malčkov (ali večjih otrok, odvisno od vsebine). Na tak način lahko otroci raziskujejo njim nevarne predmete (take in drugačne drobižke), se umirjajo ob opazovanju vrtincev bleščic in ostalega, urijo koncentracijo ob opazovanju, se učijo (jezikovna steklenička z zeleno obarvanim rižem spodaj; dopolnimo jo lahko tudis kakšnimi nalogami - s kakšnimi "I spy" igrami, na primer) ... Z njimi lahko tudi spodbujamo plazenje pri dojenčkih, saj se zaradi teže običajno ne odkotalijo predaleč.  Kako jih naredimo?

Imeli smo tamburin . R ga je oboževal, prav tako D in najbrž tudi P. Ampak očitno smo P-ju pozabili povedati , da se na tamburin ne igra s paličicami (za računanje). Ah ... R-ju smo nato ponudili lesen boben. Tudi tega se ni branil (in njegova brata prav tako ne) . Večkrat dnevno ga poišče, malo zaigra in se nasmiha svojim dosežkom.  Priporočam, oboje.

Smešno se sliši, vem, a nedrseče podloge, tiste za v kuhinjske predale, lahko še kako olajšajo življenje dojenčkom in malčkom: 1. Nedrseča podloga na stolu. Dokler dojenček z nogama ne doseže tal ali pa ima previsok stol (boljša rešitev bi bila seveda nižji stol, ampak kaj ko otroci tako hitro rastejo) , mu rado drsi. Kos nedrseče podloge na sedišču stola poskrbi, da ritka ostane na svojem mestu (vsaj dokler se otrok ne odloči drugače :) ). 2. Nedrseča podloga pod preprogo.  R se že nekaj časa postavlja na noge in zdi se, da vsak trenutek in primerno visoko oporo izkoristi za vajo. Na preprogi mu je zelo drselo. Vem, da se dobi tudi posebne nedrseče podloge za pod preproge, a ker je naš problem začasen (prej ali slej bo ugotovil, kako se postaviti, da se prepreči drsenje preproge po tleh) in ker smo imeli še nekaj kosov nedrseče podloge za predale, sem uporabila kar to. Na drsenje, gubanje preproge in padce smo v hipu pozabili. (Seveda bi bilo bolj pametno, da...

Se spomnite krasnih kvačkanih ropotuljic? Zgodbe še ni konec :) Nekega dne me je v nabiralniku pričakalo izjemno prijetno presenečenje (ta gospa pa je za hece, a ne ;) ). Paketek poln kvačkane zelenjave! Kvačkan por, pa mlada čebulica, pa korenček, pa paprika, pa redkvica pa buča pa goba ... Tako lepo, tako mehko ... Precej bolj realistično od naše lesene zelenjave (Mueller, spodaj fotografija za primerjavo), ki smo jo uporabljali za prirejanje , domišljijsko igro, v košarah zakladov in vprašanje kje še vse. Da ne rečem, da je tudi bolj varna (barvam, kljub vsem možnim certifikatom, pogojno zaupam), čista (se pere v pralnem stroju) in ročno, z ljubeznijo, narejena. Močno verjamem, da otroci dojamejo tudi to - sprva prek odraslih in njihovega odnosa, seveda. Navdušena in resnično vesela.  Moji fantje so se ob odkritju košarice polne zelenjave skoraj stepli. P se je prvi lotil okušanja , takoj za tem, ko je (napol) pojedel nekaj čokoladnih jajčk. Degustaciji je sledilo pranje...

Košara zakladov ("treasure basket" ali "discovery basket") je način, kako lahko dojenčke (od približno šestega meseca naprej, ne škodi , če sedijo) spodbudimo, da z vsemi svojimi čutili raziskujejo in sami prihajajo do novih odkritij. Gre za nabor petih do desetih* otrokom varnih, skrbno izbranih predmetov, ki jih ponudimo v košari ali škatli. Vsebino zamenjamo vsake štiri do pet dni. Ponudimo jim lahko najrazličnejše predmete, od kuhinjskih pripomočkov, pripomočkov za nego, žogic, kock, različne kose blaga, predmete različnih materialov, barv ... Vse skupaj lahko povežemo v temo, ali pa tudi ne, zna pa tema, rdeča nit, olajšati izbiranje samih predmetov. R-ju sem do sedaj ponudila samo nekaj košar zakladov. Dejstvo je, da je naše stanovanje, odkar imamo tri otroke oziroma od kar sta P in D tako velika, da vse razvlečeta , že v osnovi veliko bolj nastlano s tako in drugačno kramo, ki jo bolj ali manj uspešno odnašam stran. Zakladi so torej vsepovsod, trudim pa se,...

Spet ropotuljice , ja :) Tokrat na čast prvemu R-jevemu zobku, ki je na dan pokukal malo pred dopolnjenim osmim mesecem. Ropotuljice, še posebej take iz blaga, ki se lahko perejo, so odlična grizala. Spodnja ni moja prva ( prvič , drugič , tretjič ), gre za izboljšano verzijo . Če nimamo šivalnega stroja, jo lahko sešijemo tudi na roke. Uporabimo lahko samo en kos blaga, ali pa tudi več. Običajno blago urežem kar malo na oko. Večje oziroma širše ropotuljice je lažje polniti in izdelati, manjše oziroma ožje so bolj simpatične. Izbrana kosa blaga sem zašila "lice na lice", potem pa po licu še okrasni (v tem primeru varnostni :) ) šiv čez tri plasti (torej plast, po kateri šivamo in tisti dve, ki smo jih prej že zašili, Ko boste poskusili, vam bo jasno, obljubim :P ) . Obšila sem jo še s strani ter jo obrnila na pravo stran. Polnila sem jo s polnilom "na meter" , lahko bi uporabila tudi tistega "razsutega" , ali pa bi ga vzela iz kakšne odslužene plišaste i...

Kar tako, ker so simpatični :) Vir.  Različni trakci. Škatla od otroškega čaja. Samolepilni papir. Pogled notri.

Šla sva in poiskala prvi košček nepokošene trave. Lovila sonce, dan, trenutke ...