R-ju se res mudi. Ko je dopolnil pet mesecev, je osvojih kotaljenje do te mere, da je brez težav prišel na drugo stran prostora in si postregel s čim prepovedanim (mene pa spomnil, da je čas, da spet začnemo pospravljati drobne in lomljive predmete). Obrača se takoooo elegantno ... Nisem samo jaz očarana ... Zdi se, da bo pri obratu iz trebuha na hrbet z vso silo treščil z glavo ob tla, pa se tako nežno uleže. Če to ni dobra kontrola trupa, pa tudi ne vem, obvlada, res. Še pred šestim mesecem je osvojil plazenje. V sedenje ga niti ne silim (me zanima, kdaj in kako se bo posedel sam), sedi pa pri hranjenju (v naročju pri meni), pri podiranju kupčka in v bobi občasno ... Ampak najraje, najraje je na tleh.

In je že čas za košare zakladov, a zaenkrat mu le pustim, da raziskuje prostor. Pri dveh starejših bratih skoraj ni možno, da ne bi bilo na tleh dovolj takšnih in drugačnih zakladov, sproti pa mu ponudim tudi kakšen zanimiv predmet, ki ga imam ravno pri roki.

Seveda pazimo, da majhnih in nevarnih predmetov ni na tleh oziroma da so zaščiteni ali pa na svojem varnem mestu.