Med osnutki sem našla dobro leto in pol star zapis. Gre za poskus, ki bi ga bilo škoda ne deliti naprej. Našega takrat osemletnika je zelo zanimalo, kako bi bilo piti po dolgi cevi ali slamici. Poskusila sva in zlepila nekaj res dolgih slamic*. Kaj sva ugotovila?
To, da je po dolgi slamici zelo zelo težko piti (čeprav je meni uspelo ;) ). Pri pitju po slamici moramo znižati zračni tlak v ustih oziroma izsrkati zrak iz slamice. Medtem je treba
lepo količino vode dvigniti do ust. Kar sploh ni enostavno! Iz fotografije je razvidno, da se drži za uho. Bolelo ga je, vse skupaj pa mu je bilo zelo naporno. Žejo je nato pogasil, kot vedno, kar direktno iz kozarca. Težavnost je stopnjeval tudi material, plastika, saj so se slamice nekoliko stisnile skupaj. Več o poskusu in znanosti za njim pa si lahko preberete na
tej povezavi.
* Slamice so bile kupljene pred kar nekaj leti. Plastičnih ne kupujemo več, že dolgo. Po dejavnosti smo jih shranili za nadaljna raziskovanja in ustvarjanja.
Ni komentarjev
Objavite komentar