Maja, v prvih tednih dopusta, sem se lotila pospravljanja Omare. Omara je skladišče. Skladišče vsega, kar vidite na mojih fotografijah (ok, ne, otrok ne zapiram vanjo :) ), kar še boste videli in česar ne boste nikoli videli. Se širi in razteza in zaseda vedno več, hm, no, omar. Med pospravljanjem sem si kar nekaj materialov in pripomočkov zložila na stran, v upanju, da jih čim prej uporabimo. Ena tako načrtovanih dejavnosti je lepljenje s čopičem oziroma lopatko za lepljenje. Barvni papir sem že imela narezan. V lonček z navojem (od prstnih barv iz Muellerja, odličen je) sem dala nekaj K-Eurofix lepila (ja, še obstaja). Na pladenj sem položila podlogo za lepljenje (plastificiran papir), lopatko za lepljenje (Tedi), manjši kos belega papirja in gobico za čiščenje podloge za lepljenje. Praviloma bi morala priložiti še suho krpico, s katero bi pritisnil nalepljeni listek (tako roke ostanejo čiste v primeru, da bi bilo lepila preveč). Se ne spomnim, sem takrat pozabila nanjo ali je namerno nisem pripravila. Otroci, ne glede na to, kolikokrat predstavim material, suho krpico (v bistvu obe) radi (po svoje) uporabijo za čiščenje čopiča. 

Po predstavitvi je D z veseljem pričel lepiti in se je k materialu večkrat vračal. Vzel si ga je tudi P. Njemu sem material predstavila že pred časom.

Mogoče kombinacija K-Eurofix lepila in lopatke ni najboljša izbira, saj se lopatka malo preveč upogiba. V atriju imam poleg tega lepila navaden čopič, ploščat z belimi ščetinami, in gre lepo. Je pa lopatka super v kombinaciji z Mekolom, a je le-ta zoprno tekoč. Lopatko sem, kljub vsemu izbrala, ker je enostavnejša za čiščenje in ni take škode, če jo otrok pozabi oprati, kar je pomembno, če ima otrok vedno dostop do materiala (in če mami zmanjkuje rok).