Letos smo s pirhi malo eksperimentirali. Kupili smo bela jajca, dva pa smo zaplenili domačim kokošim avtohtone slovenske pasme štajerka kokoš. Domača jajca so bila res lepa, so pa tele štajerke slabe nesnice, tako da sta bila že ta dva kar sreča. Za začetek smo bela jajca oblepili. Nalepke (Mueller) so odpadale že med lepljenjem. Vseeno smo se odločili, da jih skuhamo v čebulnih olupkih in upali na najboljše. Tehnika se ni izkazala  za uspešno, rezultat je bil nekaj rumenih pik. Še vroča jajca smo nato pobarvali z voščenkankami (jajca namesto kamnov). Tehnika se je izkazala za uspešno in zelo zanimivo. P je, ko so se jajca že malo shladila, voščenko zapacal s prsti, D se je opekel takoj na začetku in se nato jajc ni niti dotaknil več, zato so njegove črte lepše in bolj vidne. Zdelo se mi je škoda, da bi rjava barva čebulnih olupkov zakrivala prelivanje voščenk, zato sem jima skuhala domači jajci. Beli, brez štemplja ali katere druge barve. P je bil navdušen. Dolgo se je ukvarjal s svojim pirhom. D je bil že malo utrujen, ni želel več delati, tako da sem se z njegovim jajcem igrala jaz. Ugotovila sem, da se voščnke zelo lepo topijo, v kolikor jim daš (kakšno sekundo) dovolj časa za to. Tudi med seboj se zelo lepo prelivajo. Malo s strahom sem jih naoljila, bala sem se namreč, da bom zapacala voščenke, pa niti ni bilo sile, so pa pirhi dobili lep lesk. Za konec sem se še sama poigrala s pirhom, pobarvanim v čebulnih lupinah in moževim dremlom.












PS: Zelo lepe pirhe okrašene z voščenkami in barvo najdete pri Ursanina.