Po barvanju velikonočnih voščilnic sta fanta z zelo redkimi barvami namočila še nekaj risalnih listov. Bolj za to je šlo, res, zlivanje, packanje, kot slikanje. Pa ne me narobe razumet, tako ravnanje zelo podpiram. Nisem preveč naklonjena temu, da bi fanta usmerjala v "proizvodnjo" nekih izdelkov. Stvaritve zelo zelo redko podarjamo, še največkrat v obliki ovojnega papirja (v ta namen shranjujem večje kose). Še voščilnice, ki jih običajno usmerim precej ozko, zelo nerada delam z njima (obenem pa se mi zdi pomembno, da sta vključena, trd oreh torej) oziroma se raje potrudim in kaj naredim sama, kot da jima diham za ovratnik in govorim, kaj in kako. Sovražim to, res. In packanje po opravljenem delu, četudi je bilo navodilo zgolj "pobarvata cel kos papirja", se je prileglo vsem.
S sivo in rjavo zamazan papir je tako posušen čakal na mizi in zdel se mi je odlična osnova za risanje s temnim flomastrom. D se je strinjal, P pa ne najbolj :P Začel je risati na bele površine sicer poslikanega papirja, nato pa obrnil list na "čisto" stran in nadaljeval tam. Šel si je po nov risalni list in narisal pirh. Ugotovil je, da je prevelik, da bi celega porisal, zato sem mu na njegovo prošnjo narisala nekaj manjših, te pa je raje predhodno izstrigel. Tokrat se je res izkazal pri striženju, napreduje. Seveda je svoje jajce in škarje zahteval tudi mali mož :)
Še vedno sem mnenja, da bi flomaster na takem akvarelu odlično izpadel. Morda bi za navdih lahko uporabili linije, ki so nastale ob prelivanju sive in rjave barve. Vsekakor poskusimo nekoliko kasneje ... Sicer pa, če lahko dokončam začeto, verjamem, da otroci ne potrebujejo usmerjanja (provokacija≠usmerjanje). Verjamem, da sta medij in/ali lastna domišljija dovolj.
Ni komentarjev
Objavite komentar