Se še komu zgodi, da malo pozabi na drugorojenca? Drugorojenci so pa že takooo hitri včasih ... Sem zadnjič brskala po svojih starih objavah, tudi meni pridejo prav in me je kar malo stisnilo ... Pripravila sem pladenj za razvrščanje, nekaj cofkov in pincete. Najprej sem mu ponudila leseno pinceto. Uspešno je prenesel par cofkov, a mu je bila malenkost še pretrda za prvič (težko je, če moraš osvojit princip in že trenirat mišice obenem). Spomnila sem se, da imamo v kuhinji še eno, kovinsko (kupljeno v Nami, tri leta nazaj, na gospodinjskem oddelku). P jo uporablja, kadar kuha, na primer hrenovke. Izkazala se je za ravno pravšnjo. Je zelo mehka in D je cofke z njo prenašal precej uspešno, potem pa je popustila koncentracija in jih je začel dajati vanjo kar z roko. Seveda je preizkusil, če gre tudi s hlačami. Da ne bo kdo SLUČAJNO mislil, da se to pri nas ne zgodi! :) Material sva, po spletu okoliščin in hitrih dogodkov - potegnila sem ga iz vrha omare, uporabljala kar na tleh. Ko je končal, sem mu ga pospravila na polico, mu pokazala, kje je pospravljen in poleg pripravila preprogo.
Tudi pravi čas za tile sestavljanki sem ravno ujela. Medtem, ko mora P kar malo pogledati, kako obrne slonov zadnji del, je D to že v prvo rešil za šalo. P-ju je pri drugi sestavljanki, torej pri bagru, dolgo kar nekaj težav povzročal "trup" tega vozila, D se muči s kiblo. Vsi trije deli so precej simetrični (kibla še najmanj), zanimivo ju je opazovati, včasih imata identične probleme, drugič so popolnoma različni - tako, kot je popolnoma različno njuno razmišljanje, tako kot sta različna tudi ona sama.
P-ju sem pinceto ponudila malo kasneje, pri 25 mesecih.
Ni komentarjev
Objavite komentar