P se o pustu pogovarja že vsaj od začetka decembra. Seveda je vsaj vsake tri dni prišel na dan z novo idejo o svoji preobleki (od poštarja, leva, pajka, raka, policista ... saj niti ne vem več). Odločila sem se, da počakam na zadnje dni (teden) preden začnem z izdelavo. Ko sva že skoraj naročila kostum za policista, se je le dokončno odločil, da bo ponovno gasilec. Gasilstvo je pri nas (doma) kar močno, ja ;)
Kombinezon, ki sva ga lani uporabila za "jaroša", mu je bil že takrat bolj za silo prav, za letos pa je bilo treba izmisliti kaj drugega. Neuspešno sem poskušala najti črno jopo brez kapuce (ali tiska). Spomnila sem se na jopo/jakno, ki sem jo nosila proti koncu osnovne šole (saj me je kar sram priznati, da imam celo to še shranjeno) in uspelo nam jo je najti. Potrebna je bila konkretna predelava, a mi je bilo tako vseeno lažje, kot da bi začela povsem na novo. Postopkov raje ne bom opisovala, če se bojite, da kaj zamujate, si lahko pogledate kakšno epizodo "A je to" (v bistvu je žalostno, da sploh ne pretiravam :P ). Ko se je jopa/jakna počasi prelevila v nekaj ne strašno večjega od P-ja, ko sem odstranila okrasna žepa na prsih in ko sem dosegla zelo približno simetrijo, sem začela s šivanjem trakov. Na odsevni trak sem prišila obrobni trak fluorescentno rumene barve, obrobljen odsevni trak pa na vsa izbrana mesta (Posodobitev: prav tak trak, neon z odsevnim v sredini, se dobi tudi v tej trgovini). Med šivanjem zadnjega traku mi je le potegnilo, da robljenje sploh ni potrebno, saj se satenasti trak lepo zaključi kar nad ognjem, odsevni trak pa se tako ali tako ne cefra. Šola za drugič ... Gasilski jakni je bilo nujno potrebno dodati še napis "GASILEC" na hrbet in spredaj "tablico" za identifikacijo. Za oboje sem uporabila odsevni trak (za tistega na hrbtu sem dva sešila skupaj) in črn alkoholni flomaster.
S hlačami sem imela več sreče oziroma sem vedela, kje moram iskati. Zelo smo zadovoljni s hlačami (trenirkami) Marja. Te so edine, ki se nam še niso strgale na kolenih. Ker sem želela hlače brez vezenja (na žepu pri strani, malo nad kolenom, je našit traktor/viličar/bager/avto ... in slovenski napis), sem izbrala drug model. Najmanjše so za eno številko večje, kot jih sicer nosi P, zato me je najprej čakalo robljenje (v bistvu sem jih samo zavihala na noter, nič rezala, bo še za kakšno leto), nato pa sem našila še odsevni trak z rumeno obrobo. Kljub kar nekaj napakam, površnosti in nesrečam (res bi rabila osvežitveni tečajšivanja krojenja, takega s šibo proti potencialnim bližnjicam, ki to nikoli niso), sem s končnim izdelkom zadovoljna. Trakovi so dali piko na i ne samo v smislu "realnosti", ampak tudi oblike. Z njimi tako jakna, kot hlače, lepše padejo oziroma bolje rečeno stojijo.
Obnoviti je bilo treba tudi gasilnik. Lani sem plastenko (Spar Vital, 7,5 dl) oblekla v šeleshamer, ki sta ga kasneje strgala, letos pa sem jo kar oblepila s 5 cm širokim rdečim izolirnim trakom. Na čelado (policijska, iz Muellerja) sem nalepila novo nalepko z gasilskim znakom in pri straneh izbrisala in ponovno napisala P-jevo ime.
In zakaj sem za kostum, ki bi ga bilo lažje (ceneje niti ne, mogoče tam tam) kupiti, porabila cel dan? Ker vem, da bo, kot je bil stari kombinezon, aktualen še celo leto (gasilnik in čelado sem torej z razlogom obnavljala) in ker rdeči in oranžni kostumi, kakršne se najpogosteje najde, pač niso podobni (zaščitni) opremi slovenskih gasilcev. Sama sem za pusta vedno nosila doma izdelane kostume in spomnim se, da so se mi (iz dna srca) zdeli veliko lepši od vseh ostalih. Ni ga kostuma v trgovinah za katerega bi mi sin z velikimi žarečimi očmi rekel: "Uau, to si pa ful (vem, vem, kriva) lepo naredila! Res si se dobro spomnila!" (Kar odtehta tudi: "K-jeva mami to drugače dela!" in podobno nerganje nad pogostim pomerjanjem.) Pa lepo je, ko kaj sami doma naredimo, a ni no?
Kombinezon, ki sva ga lani uporabila za "jaroša", mu je bil že takrat bolj za silo prav, za letos pa je bilo treba izmisliti kaj drugega. Neuspešno sem poskušala najti črno jopo brez kapuce (ali tiska). Spomnila sem se na jopo/jakno, ki sem jo nosila proti koncu osnovne šole (saj me je kar sram priznati, da imam celo to še shranjeno) in uspelo nam jo je najti. Potrebna je bila konkretna predelava, a mi je bilo tako vseeno lažje, kot da bi začela povsem na novo. Postopkov raje ne bom opisovala, če se bojite, da kaj zamujate, si lahko pogledate kakšno epizodo "A je to" (v bistvu je žalostno, da sploh ne pretiravam :P ). Ko se je jopa/jakna počasi prelevila v nekaj ne strašno večjega od P-ja, ko sem odstranila okrasna žepa na prsih in ko sem dosegla zelo približno simetrijo, sem začela s šivanjem trakov. Na odsevni trak sem prišila obrobni trak fluorescentno rumene barve, obrobljen odsevni trak pa na vsa izbrana mesta (Posodobitev: prav tak trak, neon z odsevnim v sredini, se dobi tudi v tej trgovini). Med šivanjem zadnjega traku mi je le potegnilo, da robljenje sploh ni potrebno, saj se satenasti trak lepo zaključi kar nad ognjem, odsevni trak pa se tako ali tako ne cefra. Šola za drugič ... Gasilski jakni je bilo nujno potrebno dodati še napis "GASILEC" na hrbet in spredaj "tablico" za identifikacijo. Za oboje sem uporabila odsevni trak (za tistega na hrbtu sem dva sešila skupaj) in črn alkoholni flomaster.
S hlačami sem imela več sreče oziroma sem vedela, kje moram iskati. Zelo smo zadovoljni s hlačami (trenirkami) Marja. Te so edine, ki se nam še niso strgale na kolenih. Ker sem želela hlače brez vezenja (na žepu pri strani, malo nad kolenom, je našit traktor/viličar/bager/avto ... in slovenski napis), sem izbrala drug model. Najmanjše so za eno številko večje, kot jih sicer nosi P, zato me je najprej čakalo robljenje (v bistvu sem jih samo zavihala na noter, nič rezala, bo še za kakšno leto), nato pa sem našila še odsevni trak z rumeno obrobo. Kljub kar nekaj napakam, površnosti in nesrečam (res bi rabila osvežitveni tečaj
Obnoviti je bilo treba tudi gasilnik. Lani sem plastenko (Spar Vital, 7,5 dl) oblekla v šeleshamer, ki sta ga kasneje strgala, letos pa sem jo kar oblepila s 5 cm širokim rdečim izolirnim trakom. Na čelado (policijska, iz Muellerja) sem nalepila novo nalepko z gasilskim znakom in pri straneh izbrisala in ponovno napisala P-jevo ime.
In zakaj sem za kostum, ki bi ga bilo lažje (ceneje niti ne, mogoče tam tam) kupiti, porabila cel dan? Ker vem, da bo, kot je bil stari kombinezon, aktualen še celo leto (gasilnik in čelado sem torej z razlogom obnavljala) in ker rdeči in oranžni kostumi, kakršne se najpogosteje najde, pač niso podobni (zaščitni) opremi slovenskih gasilcev. Sama sem za pusta vedno nosila doma izdelane kostume in spomnim se, da so se mi (iz dna srca) zdeli veliko lepši od vseh ostalih. Ni ga kostuma v trgovinah za katerega bi mi sin z velikimi žarečimi očmi rekel: "Uau, to si pa ful (vem, vem, kriva) lepo naredila! Res si se dobro spomnila!" (Kar odtehta tudi: "K-jeva mami to drugače dela!" in podobno nerganje nad pogostim pomerjanjem.) Pa lepo je, ko kaj sami doma naredimo, a ni no?
Maškarco pa še poslikamo in pokažemo ;)
Najboljsi kostumi so res domaci kostumi😄 tudi nam je mami delala kostume in sama nadaljujem tradicijo pri svojih otrokih...
OdgovoriIzbrišiJakno pa si odlicno predelala, prav tako so super dodatki...