Pred precej časa (vsaj leto nazaj?) sem P-ju naredila te, kako naj rečem, senzorične pare. Na pokrovčke jogurta sem nalepila različne materiale (juto, brusni papir, filc, moos gumo, gumaste blazinice za noge pohištva, usnje, papir, bombaž, nepredeno volno, valovito lepenko) in material za tipanje ter pogovor o tem kaj je gladko in kaj hrapavo, je bil nared. Že takrat mu je bilo všeč. Tokrat sem mu polovico parov dala v vrečo, polovico pa v košarico. Iz košarice je vlekel naključne pokrovčke in jim v vreči (nič ni škilil) iskal pare. Zelo dobro mu je šlo, še bolj pa se je zabaval. Mogoče je bilo vseeno malo prelahko zanj.