... ali klada, ali kako bi rekli temu. Valj iz lesenih kock in (zelo zelo) obdelan ostanek gradnje sosedovega ostrešja (še zdaj me bolijo roke, ko pomislim na tisto dolgotrajno brušenje). Luknja je malo prevelika za ta valj, ampak to je še najbolje kar smo imeli. Jaz sem privlekla vse možne valje iz P-jevih igrač, oče pa vse svedre. Nastalo je tole.




Ideja je od tu oziroma od tu. Gre pa za vajo motorike in palmarnega prijema (prijema z objemom vseh prstov). Zaenkrat je tole kar pravi izziv za D-ja. Mogoče malo pretežko, ampak glede na to, da je kar dolgo vztrajal (preden mi je uspelo diskretno iz mize potegnit fotoaparat in poslikat je tudi trajalo), niti ne toliko pretežko.

Naše vedno bolj privlačne police. Pa brez škatle za spoznavanje stalnosti predmeta, ki stoji poleg polic tudi ne gre. Res mu je všeč.