Theme Layout

Boxed or Wide or Framed

Theme Translation

Display Featured Slider

No

Featured Slider Styles

Display Trending Posts

Display Instagram Footer

Dark or Light Style

Prepovedano kopiranje vseh vsebin in fotografij brez dovoljenja avtorice. Zagotavlja Blogger.

Preišči ta spletni dnevnik

Jaz in Maria*


Tole "pišem" že kar nekaj časa, pa glede na ... glede na vse, bi bilo prav in primerno. Veliko pišem o pedagogiki montessori, veliko materialov izdelam, pa nimam niti oznake po katerih sortiram objave z imenom "montessori". Zakaj?

Prvič sem se "z Mario" srečala na srednji vzgojiteljski šoli. Prepričana sem bila, da so nepodivjani otroci izmišljotina. Ponudila se je (zdaj vem, da) izredna priložnost in profesorica pedagogike nas je peljala v Angelin vtec (dobrih 10, 11 let nazaj), kjer smo si lahko ogledali igralnico otrok starih od tri do šest let. S sošolkami smo bile razočarane, ker so nam pokazali samo prazno igralnico. Nisem razumela. Pokazali so nam, kako se uporabljajo klade z valji. Nisem razumela. In nisem razumela, zakaj nam kažejo prostor, "igrače" . (No ja, če bi pokazali prostor za pripravo hrane in ostalo vsakdanje življenje, govorili o dostojanstvu otroka, bi nas najbrž veliko bolj pritegnili.)

Izobraževanja nisem nadaljevala v pedagoških vodah, ampak sem presedlala v zdravstvo. V letu, ko bi morala spisati diplomo (haha) sem ob neverjetni lahkotnosti začutila željo, da koristno uporabim tudi prvi poklic. Drugi semester zadnjega letnika je bil namreč tako naporen, da je ob njegovem koncu zazevala nenavadna (ustvarjalna!) praznina. Možnost študentskega dela v stroki je tisti čas že padala, za preživetje, hvala staršem, nisem rabila skrbeti. Iz neba/Neba je padlo vabilo za izobraževanje za katehiste Dobrega pastirja za otroke v starosti tri do šest let, katere pedagoški temelj je pedagogika montessori. Zdelo se mi je zanimivo, uporabno, na župniji pa sem bila že tako ali tako dejavna. In sem se podala v neznano. Hvaležna sem za vse, ki so ob mojem nezaupanju, spet smo pri tistih sedečih otrocih, samo molčali in opazovali preobrazbo.

Na obveznih opazovanjih sem ugotovila, da ne gre za sedeče in ne zgolj mirne otroke, ampak umirjene, zadovoljne otroke, otroke, ki so pomirjeni s sabo, svetom ... Najbrž se bere strašno pretirano, a takrat se (mi) je res bliskalo ...

Začela sem postavljati svoj atrij. Ker se je pojavila možnost, sem se udeležila paraprofesionalnega izobraževanja iz pedagogike montessori. Pred petimi leti, po dobre pol leta intenzivnega izdelovanja in pripravljanja materialov (in nekaj meseci priprave pred tem), sem odprla svoj atrij in moja šola se je šele začela. Prvih šestnajst otrok mi je res dalo vetra, a smo gradili in se učili naprej.

Vmes sem postala mama, še med nosečnostjo pa sem po sili razmer za nekaj mesecev pristala v javnem vrtcu in opravljala oba svoja poklica hkrati. Zanimiva izkušnja, z novim razmišljanjem sem na sistem takrat gledala drugače kot pred leti. Na poti je bil P.  Spomnila sem se lepih mobil iz paraprofesionalnega izobraževanja in začela brati, iskati, vrtati ... Tako sem začela in nadaljevala. V pomoč in obogatitev mi je bil Program za otroke in starše, ki sem ga eno leto obiskovala s P-jem, kasneje pa nekaj mesecev z obema. Med drugim porodniškim dopustom sem opravila izobraževanje za katehiste Dobrega pastirja na 2. stopnji, torej za otroke med šestim in devetim letom starosti.

Tako, nisem montessori pedagog. Iz globokega spoštovanja in bojazni pred kakšnim nerodnim izražanjem, slabemu razumevanju, pomanjkljivemu znanju, metanjem slabe sence, zavajanjem ... se besedi "montessori" na blogu malce izogibam (vedno se tudi ne da). Ne bi bilo pošteno ...

Ne jemljite bloga za priročnik, ampak kot pustolovščino neke mame, ki za svoja otroka, tako kot vi, želi najboljše.






*Maria Montessori
QuickEdit

You Might Also Like

2 komentarja:

  1. Zelo lepo zapisano. Jaz kot laik uporabljam montessori doma, pa ta izraz pogosto uporabljam na sploh, to pa zato, ker mi je tako všeč! Tako krasno si je Maria zamislila aktivnosti, tako podrobno je morala opazovati otroke, da je zastavila tako jasna in preprosta načela... Tvoj blog je krasen! Veliko idej si zapišem ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hehe, meni je tudi všeč, pa mi je vseeno malo nerodno :P Ja, ta njena neverjetna sposobnost opazovanja, odprt um, "zdrava pamet" in seveda ogromno študija ... noro. Hvala :) Ja, super je, ko si drug drugemu pomagamo ali pa se vsaj spomnimo na nekaj, kar smo že planirali, ali pa vsaj videli kje, pa mogoče še ni bil čas za to, a ne :)

      Izbriši

Follow @sanja.zogiceinkravate