Pri nas se večkrat lotimo gradnje geometrijskih teles in drugih 3D oblik. Medtem, ko D tretjo dimenzjo še raziskuje, je P že pravi mojster gradnje. Sestavljamo tako iz naravnih, kot tudi umetnih materialov. Sestavljene modele včasih uporabimo za igro, včasih pa jih kar pojemo.

Prvih 3D gradenj niti nismo posebej načrtovali. H grozdju (z velikimi jagodami) sem ponudila zobotrebce. Drugič vžigalice s plastelinom. Poskusili smo tudi z glino. Nazadnje smo delali kar s češnjevimi paradižniki in zobotrebci. Ti so se od ostalih naštetih materialov izkazali najbolje, le prehitro je zmanjkalo gradnikov. Vsak material ima svoje zakonitosti gradnje, zato jih je dobro preizkusiti več. So pa tako sestavljena telesa precej krhka, neobstojna, gradnja je motorično zahtevna.

Poiskala sem didaktično igračo, ki omogoča sestavljenje geometrijskih likov in teles, hkrati pa omejuje možnosti postavitve in s tem zmanjšanje (izolacijo) težavnosti. S setom smo zadovoljni, le včasih zmanjka še kakšen delček (NIKOLI DOVOLJ :) ). Ali pa luknjica v kroglici. Set vsebuje kartice s predlogami, tako da lahko otroci sami delajo (za začetek, recimo, potem gradijo po svoje). P ima v vrtcu za tovrstno igro magnetni set (pravi, da gradi 'mulekule'). Za podobnega se nisem odločila, saj magneti, kot že opisani naravni materiali, omogočajo raznorazne postavitve (nedefinirano). Skrbela me je tudi varnost. R še precej nosi v usta, magnetna kroglica pa je lahko veliko bolj nevarna od kakega drugega drobnega predmeta.

S sestavljenimi liki, telesi pa se igra ni končala. Grozdje in paradižnike smo resda pojedli, plastelin in glino predrugačili, telesa iz seta pa smo potopili v milnico za mehurčke (recept). Milnica se je razporedila v zanimive oblike. Nastali so mehurčki različnih oblik, najbolj všeč so nam bili kvadratni. Fanta in vsi odrasli katerim sem pokazala se nis(m)o mogli načuditi. Seveda je bilo treba v milnico v liku tudi pihati :) Ker iz že prej omenjenega seta ni mogoče narediti piramide, sem le-to naredila iz kosmatih žičk in slamic.