Najboljše igrače so običajno tiste, ki jih naredimo sami . Jaz se pogosto lotim katere. Za najmlajšega sem izdelala zasledovalec za žoge. To ni prva tovrstna igrača, zelo podobnega sem naredila srednjemu sinu.
Malo z zamudo, R je ravno stopil v 14. mesec, pa bolje tako, kot sploh ne. Rada bi vam pokazala, kaj lahko ponudite otroku, staremu deset, enajst, dvanajst mesecev. Gre za moje precej ljubo obdobje, oziroma za začetek le-tega. Igrače ter didaktični materiali, ki jih lahko v tem času pripravimo za otroka so tako, ah, krasni ... preprosti in bogati obenem.
Klado in valj za spodbujanje palmarnega prijema (t. j. s celo dlanjo) je imel že D . Klado sem naredila iz nekega ostanka lesa, oče pa mi je vanjo zvrtal luknjo. Prvi valj, iz seta kock ni bil najboljši (a najboljši od vsega, kar smo doma imeli), za R-ja sem ga nadomestila z valjem iz neke druge (novejše) igrače.
Ker sem obljubila, da gremo na hiško na lipi ob boljšem vremenu, boljšem času. Ker sem obljubila, da pokažem megaliste (Kdo ve, kaj bi to bilo?). Tiste, iz mojega otroštva. Od tam, kjer sem jih nabirala sama. Ker sem obljubila, da bom pokazala kam sem hodila v vrtec. Naredili so novega, igrišče pa je ostalo odprto (vrtčevski otroci so se istočasno igrali na svojem novem, majhnem, zelo sončnem igrišču z brezvezno travo). Ker je kazalo, da bomo brez elektrike in ker smo se tik preden je prišla odločili, da gremo na kosilo v restavracijo (jp, sama s tremi) . Ker je bilo treba primerno izkoristiti zadnje dneve porodniške, za katere sem si obljubila, da bodo dobri . *** P je rekel, da smo pravi potepuhi <3
D se redno igra z navijalkami , ampak nekaj mi je manjkalo. Kupila sem še navijalke vmesne velikosti. To je to.
O žogicah še kakšno "rečem", o kravatah pa niti ne, a ne? ;) Nisem še povedala, zakaj "žogice in kravate". Tako žogice kot kravate se mi občasno valjajo po "ne pozabi"/"naredi" listkih. Nekega pozno spomladanskega večera sem analizirala svoje življenje oziroma razmišljala o tem, s čim je zapolnjeno, kaj vse sem zamudila oziroma kaj vse bi morala , kaj vse se da, se je dalo, bi se dalo ... Ko sem končala s primerjanjem, godrnjanjem in samopomilovanjem, sem se obrnila v postelji, zamrmrala možu, da jaz pa šivam žogice in kravate svojima fantoma in pomirjena s sabo zaspala. Žogice in kravate so pravzaprav vsi moji projekti, to, kar pač počnem. Sicer pa sem pri realizaciji šivanja (dejanskih :-P ) kravat precej slaba. P je do danes imel to belo, D-ju smo njegovo "krstno" že takrat komaj navlekli okoli vratu (ampak lepa je pa bila! :) ) . Z novima kravatama sem zelo zadovoljna. Vesela sem, da sem se spomnila na odpisano srajco in...
D-ju sem ponudila barvne lesene paličice v velikosti vžigalic (iz Kik-a, cel paket me je stal en evro, sicer pa jih imajo tudi tukaj ) in prazno konzervo kakava (pomembno je, da rob ni oster; lahko bi uporabila konzervo adaptiranega mleka), v pokrov katere sem s pomočjo žeblja in kladiva naredila luknje ter jih primerno povečala z izvijačem. Skoraj sta se stepla, ker sta oba želela delati s tem materialom . Nekako nam je uspelo delati skupaj, vsekakor pa tudi P-ju ni škodilo (triprstni prijem, koncentracija, vaja odpiranja in zapiranja škatle, socialne veščine ... ).
