Danes žalujem za vsem, kar je prehitro steklo mimo mene - za tistimi drobnimi nožicami.
Za vsem, kar se ni dalo ujeti po vprašanju: "Kaj imaš to?"
Žalujem za prvimi trenutki novega, svežega materinstva.
No, tistimi, ko se dve leti obrneta v pičlem tednu (prisežem!).
Ne glede na to, da sem šla večkrat skozi, so mi tiho in hitro spolzeli med prsti.
Veliko moči mi pobere, da se ustavim, ko si v glavi naštevam, kaj vse sem zamudila in narobe storila.
Danes žalujem tudi zato, ker za seboj puščam mlado mamico.
V svoji zmedenosti, negotovosti se mi kdaj zdi res popolnoma tuja.
Ko bi jo le lahko objela!
In žalujem, ker so moji otroci z vsako besedo, ki jo razume še kdo, ne le jaz, malo manj samo moji.
Danes neskončno hvaležna, a v solzah, žalujem za vsemi iskricami, nežnostjo in navdušenjem ...
vsem, kar je pokrilo nesluteno težo, nemoč, bolečino in skrbi najzgodnejših materinskih dni.
Junij, 2022
... Nato sem se pobrala, začela pakirati ter oddajati oblačila in pripomočke, ki jih je prerasla še najmlajša. Že ta mesec niti malčica ne bo več ...
Žogice in kravate pa bodo letos poleti dopolnile 10. krog okoli Sonca. Ob tej priložnosti povabim na kavo :) Preprosto srečanje torej, čeprav imam morda kakšno presenečenje ... Nekje v Ljubljani, prva polovica junija 2023. Prijaviš se na zogiceinkravate@gmail.com (informacije bodo posredovane samo vnaprej prijavljenim).
Ni komentarjev
Objavite komentar