Da si je P zaželel par dni počitnic, sem že pisala. Poskusila sva s slikanjem na ogledalo, ki pa se je začelo in končalo s pisanjem črk. P-ja so te kar malo obsedle ... V bistvu ne toliko črke, kot cele besede. Seveda bi jih pisal - prepisoval, ostalo, igre z glasovi, peščene črke, pisanje v zdrob ipd. ni zanimivo. Napiše naša imena pa še kaj, jaz pa poskušam vmes iskati priložnosti za zanj manj priljubljene, a pomembne vaje. Kar nekaj časa je trajalo, da se je naučil svoje ime zapisati v pravo smer. Je levičar in je spontano začel pisati zrcalno (torej ne samo iz desne v levo, tudi črke je obračal). Zdaj je že tako velik, da kakšni triki in vaje ne vžgejo več in je bolje, če se kar pomeniva. Ve, da večina ljudi piše z desno roko in da je za njega, ki z levo, marsikaj malo bolj zahtevno ali pa samo drugače. Doma in v vrtcu ima svoje škarje in svojo posebnost je sprejel zelo naravno. Se pa zelo rad pogovarja o ljudeh, ki so tudi levičarji. Zadnjič se je npr. spomnil na nekega mojega prijatelja, videl ga je samo parkrat, in me spraševal, če zna,"tisti M, ki je levičar" tudi žonglirati :) Kaaaakorkoli, zašla :) Smer pisanja je osvojil tako, da sem mu povedala oziroma me je potem začel sam spraševat v katero stran mora napisat. Pogosto nisem bila v istem prostoru in sem npr. dojila. Vprašanja na daljavo, so se potem slišala takole: "Mama, a moram proti oknu pisat, če sedim za veliko mizo?" :) Ko je tako packal po ogledalu, sem mu pokazala, da lahko s prstom v barvo napiše svoje ime. Nato sva nanj položila kos papirja, na katerega se je barva lepo prijela, ime pa je bilo na listu napisano "narobe". Malo sva se še hecala z narobe in prav črkami, nato pa skupaj pospravila.