Ko je za pusta maškarica kokoš prinesla leseno jajce, sem se spomnila na to dejavnost. Nimam dveh enakih posod, razen plastičnih, a sem raje kot plastični, uporabila kovinski (v originalu lončka za rože; roza iz Jyska, rožast iz Tedi-ja), četudi različni. Všeč mi je namreč ropotanje kovinskih posod (mikavna točka?) in njuna stabilnost. D me je z velikim zanimanjem opazoval, nato poskusil sam, kasneje pa je začel razgrajati in jajca stresati iz posode v posodo ter naokoli. Najbrž je še malo mlad za to dejavnost, ampak ni daleč, ni ...




Drugič sva nadaljevala z lesenimi tuljavami. Vmes sem se spomnila na izpraznjeno škatlo robčkov (teče iz noska, teče) in mu jo ponudila. Škatla ima luknjo zožano s plastjo prozorne folije (Zewa robčki). Zabava zagotovljena :)