In poleg ponudila tempera barve v velikih količinah. Fanta sta se slikanja lotila zadržano, a sta kmalu uživala v mešanju barv, odkrivanju novih ... To resnično obožujeta. Barvo sta škropila po kartonastih stenah, si barvala stopala in jih odtisovala po tistih ležečih ...
... Dokler nista nenapovedano prišla na obisk moja starša. Kar naenkrat je bilo treba nekaj narisati. "Daj no, nariši našega mačka!" "Kaj nariševa?" "Ne, to ni tako." ... Stežka sem opazovala dogajanje, odgovor na moj: "Pusti, saj ni treba, da kaj nariše," je bil: "Pa saj ribe ni težko narisati!". Razlaganje (staršem, ne otrokoma), da ja, škropljenje po kartonu je dovoljeno, barvanje po telesu je dovoljeno, mešanje barv je dovoljeno, nesreče so dovoljene, barve lahko porabimo, obleke se bodo oprale in podobno, je bila naporna, a po svoje zelo bogata izkušnja. Vseeno, kljub grenkemu priokusu zaključka packanja, sem tistega dne zaspala hvaležna in zadovoljna. Trava se je namreč oprala, prav tako pladnji, spodnje hlače in telesa fantičev, barv je ostalo še za kakšno leto. Oči pa so žarele ...