V roke mi je prišel cel, vezani šesti letnik revije Ženski svet iz leta 1928. Ker me vse staro nagovarja na en prav poseben način in ker je bil tega leta rojen moj stari ata, sem Ženski svet odprla pri marcu, češ, bom videla v kakšen čas je bil rojen. Pa nisem ostala tam. April, maj, junij... Zaustavljala sem se pri takšnih in drugačnih gospodinjskih nasvetih (kako kavne madeže spraviti iz volne), zanimivih naslovih o partnerstvu (citiram: Kako moža privezati na dom) ... Julij, avgust ... Pa prozi in poeziji, drobcu politike (o volilni pravici žensk), "DIY tutorialih" , ročnih delih, vzgoji in materinstvu ... September, oktober ... Kako aktualne teme, vprašanja, odgovori ... Kot bi brala sodobne forume, članke, razprave na socialnih omrežjih ... Oktober. Čisto na začetku oktobrske izdaje pa sem ob zelo znanem imenu, morala sem si ga večkrat prebrati, obstala. Pred menoj je bil članek o delu Marie Montessori iz časa v katerem je živela in ustvarjala ... In jaz sem ga brala v slovenščini tako, kot so ga leta 1928. Če ni to prvi zapis o Marii Montessori in njenem delu v slovenščini, je pa gotovo eden prvih.

Da si boste lažje predstavljali, v tem času so tudi na naših tleh že delovali vrtci (razna zatočišča, domovi ipd., več za predstavo, a vseeno na kratko, na 3. in 4. strani te diplome), prvi naj bi začel z delovanjem leta 1756. Maria Montessori je bila v letu izida članka že znana širom sveta, saj je predavala na mednarodnih izobraževanjih doma in v tujini (vir).   

Avtor članka, J. Pahor (imena nisem uspela izbrskati, je pa gotovo moški), tako lepo začne opis: " ... je žena, ki je svoje življenje posvetila svobodi otroka ...". Nato razširjeno opiše njeno srečanje in spoznavanje del Itarda in Seguina. Za dela slednjega je celo ugotovila, da njegovih metod niso pravilno interpretirali in uporabljali. Brez olepševanja navaja razmere, ki so botrovale nastanku prve Hiše otrok. Pred koncem še primerja opremo Hiše otrok s kraljevstvom Liliputancev, pritlikavcev, in poroča o navdušenju otrok nad skrbjo za svoje okolje. Pravi: "Triletnim in štiriletnim otrokom se zaupajo celo odgovorna dela, kakor na primer serviranje obeda. Vse to zahteva seveda natančne priprave, a je slika življenja in v tem je posebna važnost Montessorijinega vzgojnega načina." Zaključi z mislijo, da bi bila razprava zase, v kolikor bi želel več povedati o učnih postopkih te velike reformatorke. 

Ker se nam je tiskana verzija vmes izgubila, sem revijo našla v Digitalni knjižnici Slovenije, od koder si jo lahko naložite tudi vi in v tem še enem, a gotovo malo posebnem, starem zapisu, odkrijete kaj novega, zanimivega iz sveta izjemne ženske.