Razmišljala sem o tem, kako je moj mož boljši starš od mene. 

Razmišljala sem o tem, kako ni pošteno do takih očetov, da se vse klanja mamam, sami pa ostanejo praznih rok*. 

Razmišljala sem o tem, da bi lahko ta praznik preimenovali v dan staršev (ne skrbite, vem od kje izvira materinski dan in tudi ta praznik praznujem. Dan staršev pa je, baje, 1. junija.)

Še dobro, da sem razmišljala dalje in ugotovila, da mamo smo pa le mame, nezamenljive in edinstvene. 

Načrtovala sem pot v slaščičarno in nakup dveh ali treh kosov torte. Samo zase. En dan prej, na Veliki petek mi pa res ni do basanja s sladkarijami. Ker je torta nekako sama našla pot do naše hiše (čeprav tista, o kateri sem sanjala je boooljša), sem raje obnovila svojo zbirk(ic)o ličil (ki se mi tako ali tako prej pokvarijo, kot jih uspem porabiti). Me pa nagovarja, Veliki petek na materinski dan, materinski dan na Veliki petek, Veliki petek v materinstvu ...

Vse najboljše, mame!