Zanimanje za igro s kuhinjo počasi upada in potrebno jo je bilo do dobra, preden jo pospravimo za nekaj časa. Najprej sem ponudila skodelice, vrček in sladkornico. Zadnje čase je P veliko govoril o čajankah. "V hišici na drevesu imajo fantki čajanke," mi je razlagal :) Prav, naj jih imajo :) Mojim staršem je tako lepo postregel čaj, da naslednjič zagotovo postreže(mo) pravega, če jim bo to všeč ali ne. In ker je bilo nas več, kot lepih skodelic, je umivalnik postal nuja, da smo lahko vsaj drug za drugim pili čaj, če že ne skupaj. Posodico, prazno embalažo skute, sem obrisala na notranjo stran "kuhinjskega pulta" in z olfa nožem izrezala malo večji krog od narisanega. Vtaknila sem jo v izrezano luknjo, ki pa je ravno prav tesna, da lepilo ni bilo potrebno. Za pipo sem uporabila pokrovček z dozirnikom tekočega mila (in embalažo zaprla s pokrovčkom običajne plastenke; pokrovčki so kompatibilni). P se je navdušeno hihital, ko je opazil novost. Sprva sem nameravala uporabiti večjo skledo, a sem se bala, da bo potem umivalnik zasedel preveč prostora. Če si premislim, v umivalnik skoraj ne more spraviti posode, je pa dovolj velik za umivanje zelenjave, lahko kasneje še vedno povečam luknjo in zamenjam. V tem primeru bi bilo potrebno dvigniti oziroma podaljšati še "pipo".