Po receptu sem iz koruznega škroba, vode in barv za živila skuhala prstne barve, na mizo prilepila A3 risalni list, zaščitila D-ja, pripravila čopiče ter krpo in začela sva. Potegnila sem črto po papirju, on pa s čopičem naravnost usta. Veliko dlje ni prišel. Najbrž ne bi škodilo, če mu barv ne bi ponudila v kozarčkih frutka, ki ga občasno dobi in čopiča v kozarčkih sta izgledala prav tako kot žlici. Poskusila sva še brez čopiča, a je še bolj nosil barvo v usta ter s prvim čopičem, ki se ga da odlično sesati (četudi se mu npr. sanja ne, kako se sesa cucelj flaške ali duda). Za povrh pa je fant tri dni prej končno vzljubil gosto hrano in žlico do te mere, da me ob misli na vrtec ne stisne več. Oh, revež moj mali, kaj ti dela mama ... :)